Tiskane izdaje
Skok v bližnjo preteklost. Soči 2014, devet slovenskih olimpijskih medalj, druga najboljša država po osvojenih medaljah na število prebivalcev. K njim dodajmo še uspehe hokejistov ali uspeh nogometašev Maribora. Prijetna sporočila, vrhunski rezultati v najzahtevnejšem mednarodnem okolju. Popolnoma nekaj drugega, kot so sporočila, ki jih danes dobivamo iz tujine o Sloveniji. Poročilo inštituta IMD o zmanjšanju konkurenčnosti, osem priporočil evropske komisije in veliko z njimi povezanih kazalnikov kažejo na to, da v boju za obstanek v ligi najboljših Sloveniji ne gre dobro.
Vendar namen mojega pisanja ni zabijati novega žeblja. Namen je iskati tisto pozitivno, kar premoremo. Posle in gospodarstvo namenoma rad primerjam s športom, tistim vrhunskim. Gre za poslovno tekmovanje: na trgu je konkurenca, zmagujejo tisti, ki so najbolje pripravljeni in imajo najboljšo ponudbo, tisti, ki najbolje pridobivajo in zadovoljujejo uporabnike, kupce. Tako kot za športnike, velja tudi za gospodarstvenike, da se njihovi vrhunski uspehi potrjujejo šele v mednarodnem okolju. Prav tako jim je skupno pomembno dejstvo, da so začeli tukaj, da so proizvod domačega okolja, vendar so se znali v pravem trenutku od njega odlepiti in postaviti na svojo zmagovalno pot. Preprosto niso pustili, da bi jih lokalno okolje omejilo.
Kot primer vedno rad opisujem poslovno pot prijatelja Sandija Češka. Imel sem priložnost spremljati, kako je začel in kako mu je uspelo v 25 letih lokalno podjetje Studio Moderna iz Zagorja razviti v uspešno multinacionalko. To zdaj ni več uspeh enega človeka, je uspeh mednarodne ekipe, ki jo je ustvaril, veliko večino prihodkov pa tako ali tako že več let ustvarja v tujini. Podobna je zgodba IEDC Poslovne šole Bled. Vizija in trdo delo, da postane most med takrat novo Evropo in razvitim svetom, je postavila šolo na zemljevid najuspešnejših »malih« poslovnih šol, kot jo je imenoval ugleden mednarodni časopis. Večina študentov in slušateljev je že dolgo iz tujine.
Predvidljivost in zaupanje
Zakaj pišem o vseh teh primerih? Pred kratkim sem sodeloval na javni razpravi, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Tema razprave je bila, kako ustvariti nova delovna mesta. Zelo podobni podatki: 100.000 novih delovnih mest v desetih letih, kot ocenjujemo pri A. T. Kearneyju, ali 118.000 delovnih mest, kot ocenjujejo na GZS. Razprava pa tipično slovenska. Na eni strani tisti, ki se trudijo(-mo), da bi s predlogi prepričali, na drugi strani skeptiki. Večina skeptikov je žal prihajala iz politike, med njimi se je našel še kakšen predstavnik fakultetne sfere, ki je nasprotoval strokovnosti izračunov.
Zakaj 100.000 ali 118.000 novih delovnih mest? Izračun je preprost. Glede na sedanjo raven nezaposlenosti (okoli 125.000) in pričakovano dodatno izgubo delovnih mest pridemo z novimi delovnimi mesti na raven nezaposlenosti, ki je zdaj značilna za razvita ekonomska okolja. Seveda govorimo o povezanem cilju skupaj s povečanjem bruto družbenega proizvoda, znižanjem in pocenitvijo javnega dolga, uravnoteženjem javnih financ, privatizacijo in tako naprej - že večkrat napisano.
Gotovo pa tega cilja ne bo mogoče doseči z delovanjem na sedanji način. Treba je oziroma bo spremeniti koncept dela. Pri tem se vračam na javno razpravo na GZS. Vedno bolj sem prepričan, da politiki, kakršna je danes postavljena, in njej podrejenemu aparatu ne bo uspelo. Vedno bolj sem tudi prepričan, da v ljudeh dozoreva spoznanje, da bodo morali za svojo usodo poskrbeti sami.
Danes se ljudje v Sloveniji veliko sprašujejo, do kdaj bo trajalo sedanje krizno stanje, o katerem vedo, da ni več mednarodni pojav, ampak le še domač. Prevedeno v preprost jezik: skrbi jih za sedanje materialno stanje - zaposlitev, pokojnino - in skrbi jih za svojo materialno prihodnost in prihodnost svojih otrok. »Materialnost« ljudje doživljajo različno; za nekoga je to zgolj plača, za druge še kakovost dela, za nekoga kariera. Predvidljivost in zaupanje sta pomembni kategoriji.
Predvideti prihodnost - vedeti, kako bo čez nekaj let - ni preprosto. Vendar, nekaj je gotovo: tako kot je bilo doslej, ne bo nikoli več. Vzpostavila se bo neka nova normalnost, ki se je bomo zavedeli prav šele, ko bomo pogledali nazaj.
Vse bolj sem prepričan, da se vzpostavlja Slovenija dveh hitrosti. Na eni strani ostajajo tisti, ki vztrajajo na preteklih vzorcih dela v politiki, javnem sektorju, državnem aparatu in tudi delu gospodarstva - (ne)uspešnost njihovega dela se bo vedno znova potrjevala s kakšnim zunanjim poročilom katere od mednarodnih institucij.
Na drugi strani pa bomo vse bolj zaznavali vibrantno Slovenijo, ki bo temeljila na tistih, ki bodo svojo usodo jemali v svoje roke. Vodilo jim bodo uspeh in vrhunski rezultati, ki bodo izraz njihovega dela, poguma in samozavesti. Sloveniji bo šlo dobro, če bo teh zadnjih iz dneva v dan več in onih prvih »zaviralcev« vse manj.
Moč v podjetništvu
In kako se bo to pokazalo v prihodnosti? Podjetja, banke in javni sektor bodo, upajmo, vsaj delno postali učinkoviti in uspešni. Cena za to bo tudi manj zaposlenih. Povečano brezposelnost lahko reši zgolj podjetništvo. Slovenci bomo morali spoznati, da biti odvisen od države ni ravno spodbudno. Zato se bomo morali opreti na lastne moči in si sami zagotavljati materialno prihodnost. Lahko si samo želimo, da bo država ustvarjala spodbudno okolje in ne bo dušila podjetniške iniciative z davki in birokratskimi procedurami.
Slovenija se bo tudi bolj internacionalizirala. Na eni strani bomo videli prihod številnih menedžerjev v podjetja in banke, kar je dobro. Vendar bomo, žal, videli tudi odhod veliko mladih in strokovnjakov v tujino. Morda deset tisoč na leto, kar pomeni približno petdeset tisoč v petih letih ali pet odstotkov aktivnega prebivalstva. Odšli bodo tisti, ki bodo imeli pogum in znanje za iskanje boljših priložnosti ali ki se bodo preprosto naveličali lokalne folklore.
Torej, vzpostavljali se bodo novi vzorci, ki bodo dovolj trdoživi, da bodo preživeli vse omejitve, ki jih prinašajo sedanje razmere. Težko napovemo, ali bo po petih ali desetih letih domače krize konec. Vemo pa, da bo drugače, in verjamem, da je lahko bolje. Da lahko iz Slovenije dveh hitrosti prevlada zmagovalna vibrantna Slovenija. Naj bo ta naša nova normalnost.
––––––
Branko Žibret je partner in vodja A. T. Kearney jugovzhodne Evrope
