Na študenta osredotočeno učenje

Od septembra 2014 dalje IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana vodi projekt Erasmus+, s katerim želijo visokošolske organizacije štirih evropskih držav (Slovenija, Litva, Poljska, Velika Britanija) opraviti raziskavo učenja, osredotočenega na študente in pripraviti e-priročnik z dobrimi praksami.

Pojem »na študente osredotočeno učenje« je nastal že v prejšnjem stoletju, ko so spoznali, da študenti veliko bolje delajo v okolju, kjer imajo dobre pogoje za gradnjo svojega znanja. V Sloveniji pojem »na študente osredotočeno učenje« ni posebno razširjen, v tujini – posebno v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji itd. – pa je zelo znan. Vendar s tem ni rečeno, da se metode učenja, osredotočenega na študente, v Sloveniji ali v vzhodnoevropskih državah sploh ne bi uporabljale. Danes se večina sodobnih učiteljev zaveda, da je treba predavanja skrajšati in uvajati aktivne učne metode.

Ugotovitve teoretične raziskave

V teoretičnem delu raziskave Empowering teachers for student-centred approach* smo predstavili ugotovitve znanstvenikov z vsega sveta, ki navajajo, da je na študente osredotočeno učenje razvito v številnih učnih programih in v številnih državah, tudi na primer v azijskih, čeprav je pristop v teh kulturah nekaj tujega. Mclean in Gibbs (2010) navajata, da je treba študente vključevati na vse ravni izobraževanja, od priprave učnih načrtov do evalvacije. Študenti morajo biti kot stranke del procesa na študente osredotočenega izobraževanja. Študenti imajo individualne potrebe, sposobnosti in motivacijo, učne in karierne cilje, učne sloge, mesto učenja itd., zato se individualizacijo lahko doseže na različne načine: študijski program je lahko organiziran tako, da se obiskuje predavanja, sodeluje pri problemskem učenju s pomočjo mentorja ali dela samostojno (Cubukcu, 2012). Znanstveniki tudi zelo poudarjajo ocenjevanje oziroma dajanje povratne informacije študentom: biti mora konstruktivna, dovolj specifična, naj vsebuje obrazložitev, ta pa mora biti spodbudna, pravočasna in pogosta ter naj omogoča, da z njeno pomočjo študenti načrtujejo nadaljnji študij (Harden and Laidlaw, 2007).

The European Students’ Union (Student-centred learning, 2010) govori o učenju, osredotočenem na študente tako rekoč kot o sinonimu za kakovosten visokošolski študij: poudarja pravice študentov, da odločajo o učnem načrtu, o metodah učenja in ocenjevanja, o kvaliteti visokošolskega zavoda, kreditnih točkah, priznavanju neformalnega učenja, skupinsko delo, projekte, različne oblike ocenjevanja, simulacijo, raziskovanje, informacijsko tehnologijo, sodelovanje med knjižničarji in učitelji, inovativne metode poučevanja in navajajo številne praktične implementacije na študente osredotočenega učenja.

Najbolj razširjene oblike

Med najbolj popularne oblike na študente osredotočenega učenja sodijo problemsko učenje, projektno učenje, učne pogodbe in personalizirano učenje.

Pri problemskem učenju se študenti najprej seznanijo s problemom, nato pa se morajo naučiti nekaj novega, da problem lahko rešijo. Učitelj da študentom smernice za delo v skupinah ter navede cilje in strategijo ocenjevanja. Študenti pri tem pridobijo osnovno razumevanje problema, postavijo hipoteze za možne rešitve, zbirajo podatke s pomočjo knjig in spleta, drug drugega seznanjajo z na novo pridobljenim znanjem, nato pa razmišljajo o tem s pomočjo ustne predstavitve.

Pri projektnih nalogah se študenti ne samo učijo snovi, ampak tudi razvijajo kritično mišljenje, samostojnost in druge veščine (Fernandes, 2014).

Učne pogodbe pomenijo, da študenti načrtujejo izkušnje skupaj z akademskim osebjem (Bone, 2014). Glavna korist učnih pogodb je v tem, da je učenje v interesu študenta, ga motivira, študent lahko sam izbere področje učenja, se uči v skladu z lastnim tempom, zato je bolj osredotočen.

Prednosti in slabosti

Številni avtorji (Yuen in Hau, 2006, 288) navajajo, da se je na študente osredotočeno učenje izkazalo za uspešnejše od učenja, v katerem so imeli glavno vlogo učitelji. Rezultati raziskav kažejo, da študenti pri tem pristopu pridobijo in ohranijo več znanja, da so lahko bolj kreativni, uporabijo prejšnje znanje, vse to pa je za študente tudi bolj prijetno kot sprejemanje izključno učiteljevih predavanj. Fernandes (2014) navaja, da uporaba aktivnih učnih strategij zmanjšuje osip študentov, povečuje motivacijo študentov za učenje in povezuje teorijo s prakso.

Prihodnost na študente osredotočenega učenja

Ker na študente osredotočeno učenje spodbuja poglobljeno učenje in akademsko zavzetost (Lonka & Ahola, 1995; Hall & Sanders, 1997; Cannon & Newble, 2000; Honkimaki et al., 2004 in Hockings, 2009) in da predstavlja možnost za razvoj boljših odnosov med učitelji in študenti in osebnostno rast študentov (Blackie, Case and Jawitz, 2010), je pričakovati, da se bo ta pristop k izobraževanju razvijal še naprej. Kember (2009) pravi, da bi morali učitelje učiti za novo prakso na študente osredotočenega učenja.

Empirična raziskava o stanju v Sloveniji

V Sloveniji je anonimno anketo izpolnilo več kot 50 visokošolskih in višješolskih učiteljev.

Predavatelji so navedli, da so glavne prednosti na študente osredotočenega učenja v tem, da motivira študente, jim daje možnost, da se učijo v skladu s svojim lastnim tempom, povečuje osredotočenost na učenje, omogoča spoštovanje različnosti posameznikov, povečuje samozaupanje študentov ter partnerstvo med učitelji in študenti.

Naši predavatelji največ uporabljajo problemsko učenje, individualno delo ali delo v majhnih skupinah, diskusije, delavnični način poučevanja in reševanje praktičnih primerov.

Učitelji podpirajo različnost med študenti in njihove individualne učne potrebe predvsem z dodatnimi konzultacijami in nasveti, individualnimi izpitnimi roki, osebnimi razgovori s študenti, kako naj izboljšajo rezultate, ter omogočajo študentom, da študirajo hitreje.

Na vprašanje, kako pomagajo študentom, ki se jim zdijo učne dejavnosti težke, so učitelji odgovorili, da spet razložijo snov in poskušajo najti nove metode študija.

Večina učiteljev se ukvarja s problemi študentov, kot je, na primer, dovolj časa za študij.

Učitelji pokažejo študentom, da jim nekaj pomenijo, s pohvalo, se pogovarjajo z njimi, jih sprašujejo o mnenjih, pričakovanjih, kako želijo aktivneje sodelovati, poslušajo njihove težave, izkušnje pri delu itd.

Predavatelji so opisali številne primere dobre prakse za učenje, osredotočeno na študente: delo v skupinah in študija primera, pogovor – iskanje dobrega načina učenja skupaj s študentom, spodbujanje k razmišljanju o uporabni vrednosti učenja predmeta – uporaba primerov iz prakse študentov, pri čemer sami odkrivajo znanje in veščine, študij na daljavo, individualni izpiti vsak teden itd.

Predavatelji imajo za ocenjevanje merila, dajejo povratne informacije, komentarje, s študenti razpravljajo o močnih in šibkih točkah, ki so jih pokazali na izpitu, razložijo napake, svetujejo, kako naj študenti izboljšajo znanje, in pomagajo študentom z veščinami uspešnega učenja.

V zvezi s strokovnim izobraževanjem so predavatelji navedli, da ima njihova institucija redna izobraževanja za učitelje.

Večina anketiranih slovenskih učiteljev meni, da na študente osredotočeno učenje pomeni povezavo, ki bo izboljšala odnose med študenti in učitelji, vendar obstajajo določene meje, ki jih je treba spoštovati.

Iz navedenih ugotovitev je razvidno, da slovenski visokošolski in višješolski učitelji uporabljajo in cenijo na študente osredotočeno učenje.

––––––

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališča uredništva.

Dr. Irena Marinko, IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

* Spodbujanje učiteljev za učenje, osredotočeno na študente