Tiskane izdaje
V gospodarstvu smo konec leta nazdravili gospodarski rasti. Čeprav nismo bili presrečni z gospodarsko politiko vlade, smo predsedniku vlade priznali, da je vlada pripomogla h gospodarski rasti že zaradi vzpostavitve politične stabilnosti, saj je ta prvi pogoj za gospodarsko stabilnost in varnost v državi.
A na politični sceni se je slika v zelo kratkem času spremenila. Medtem ko je gospodarsko okrevanje še vedno krhko, varnostne razmere pa napete, je govor o menjavi vlade. To bi bilo v sedanjih razmerah recept za težave.
Križ Cerarjeve vlade
Vlado Mira Cerarja spremlja križ, ki si ga je oprtala sama: obljubljala je visoko etičnost in transparentnost. Težko dosegljiv ideal. V naravi ljudi je, da delajo napake. Več kot delajo, več jih je – nekatere nenamerne, nekatere nastanejo po čisti neumnosti ali iz koristoljubja, določene pa v času nastanka niso bile dojete kot napačne.
Ministra, ki sta trenutno najbolj izpostavljena, veljata za delovna, inteligentna, dobronamerna človeka. To njuno podobo je afera z dodatki za stalno pripravljenost močno načela, zapletanje pri pojasnjevanju še bolj. Plačilno slepomišenje, ki so si ga privoščili na več fakultetah – in kot kaže še marsikje drugje – se ne bi smelo zgoditi. A izvirni greh afere ni, da ministra ne bi delala, ampak da sta bila za dodatno delo (preveč) plačana. V normalnem svetu bi za nove obveznosti in odgovornosti, ki sta jih sprejela, dobila transparentno prikazano plačilo. V nenormalnem svetu slovenskega javnega sektorja pa je dodatno plačilo našlo obvod prek izmišljenega dodatka. Ker sistem ni dopuščal nagrajevanj, je bil po krpansko izigran.
Dodatek, če je bil zaslužen ali ne, bo treba vrniti. Toda anomalija bo ostala, če se ne bo spremenil sistem nagrajevanja v javnem sektorju. Tudi zato, ker se zdi, da imamo v Sloveniji tradicijo zlorabe sistema. Že od Martina Krpana malikujemo tiste, ki poskušajo izigrati sistem, ko je to mogoče. V vsakdanjem življenju se srečujemo z nešteto primeri sive ekonomije.
A etična družba je vrednota, za katero se je vredno truditi. Sicer bomo, tako kot do zdaj, poskušali izigravanje sistema preprečiti z neskončnim številom zakonov in normativnih aktov, s čimer se oži prostor za razvoj države in gospodarstva. Po zgražanju nad nekorektnimi praksami lahko sklepamo, da hočemo tako družbo. Da smo etiko vzeli resno.
Nesmiselno početje
Zdaj odstavljati tiste, ki so v preteklosti našli luknjo v sistemu, za kar so se vsaj opravičili, je nesmiselno početje. Tudi zato, ker jih najbrž nimamo s kom zamenjati in ker je v trenutku velikih migracij in nestabilnosti na mednarodnih trgih tvegano menjavati vlado. V interesu Slovenije ne morejo biti predčasne volitve vsako drugo leto, ampak varna, stabilna država, v kateri se razvija gospodarstvo, ki odpira delovna mesta in ljudem izplačuje korektne plače.
Namesto klicev po odstopu ministrov za napake, ki niso povezane s strokovnim opravljanjem dela in neetičnostjo v času opravljanja funkcije, bi morali ministre klicati k ureditvi sistema, odpravljanju anomalij in vzpostavitvi etične države. Zato jim ne dovolimo hitrega, nečastnega izhoda, temveč zahtevajmo, da stvari uredijo. In s tem nosijo pravo breme odgovornosti, ki so jo sprejeli s politično funkcijo.
––––––
Prispevek je mnenje avtorice
Gostujoče pero
Sonja Šmuc
izvršna direktorica Združenja Manager
