Pogled strokovnjaka: Na vrh taktično brezhibni

Moja predvidevanja o zmagoslavju Portugalske so se izpolnila. Izpolnili so dve ključni nalogi. Znali so se postaviti po robu izjemni telesni moči Francozov, ki pa so proti koncu ugašali. Poznalo se jim je, da so imeli dan manj počitka, na takšni ravni in po tolikšnem številu tekem odločajo malenkosti. Francoska zvezna vrsta s Sissokom, Matuidiijem in Pogbajem je res silovita, kljub vsej moči pa je bilo vidno, da jim nekaj manjka, poteza več, zamisel. V ustvarjalnosti so bili preprosto prekratki. Ampak da si jim bil lahko enakovreden, je bilo treba krvaveti in biti taktično brezhiben. Portugalci so vse to bili. Poškodba Ronalda je bila hendikep, še posebej v napadu, toda moštvo je postalo še bolj homogeno. Portugalci so se lahko mirno posvetili svojemu načinu igre in se celo manj trošili, s Francozi se niso smeli spustiti v dirko. In druga poteza za zmago? Onemogočili so Antoina Greizmanna pri tako imenovanih drugih žogah. Taktično je selektor Santos odlično ocenil Francoze in jih onemogočil.

Celostni pogled na evropsko prvenstvo je po mojem izluščil predvsem dve stvari: prva je formula razširjenega prvenstva z neverjetnim vplivom malih reprezentanc in odmevnostjo njihovih zmag. Povsem drugače odmevajo podvigi, če Islandija premaga Anglijo, kot če jo Nemčija. Ali ta moč majhnih pomaga in vpliva k dvigu kakovosti igre, je stvar analiz. Mislim, da se jih bodo ustrezne strokovne službe lotile do potankosti. Druga in morda ta trenutek ter predvsem zaradi splošnega stanja še posebej izstopajoča je povezana z izjemnim denarnim učinkom. Zaslužek je namreč precejšen in mimo tega preprosto ni mogoče. Prepričan sem, da bo zaslužek vedno narekoval prav vse najpomembnejše organizacijske odločitve.

Moja ocena z nogometnega zornega kota je, da sta si v lase skočili teorija in praksa. Lepo je bilo slišati razmišljanja o napadalni igri, toda na igrišču nisem videl pravega tveganja. Zato se poraja vprašanje, kaj pomeni prevzemanje tveganja v nogometu. Nisem videl reprezentance, ki bi tvegala z izrazito napadalnim pristopom, toda res je, da niti ni bilo reprezentance, ki bi igrale tako zaprto, na način, ki je Grčijo zavihtel na evropski vrh.

Prvenstvo ni prineslo revolucionarnih novosti, najboljše so bile reprezentance s širokim igralskim kadrom, tiste, ki so bile dovolj previdne, taktično disciplinirane in predvsem že zgrajene. Najbrž je imela velik vpliv na posamezne ekipe tudi dolga klubska sezona ali uspešnost. Primer je prav finalni dvoboj francoskega aduta Antoina Griezmanna in portugalskega zvezdnika Cristiana Ronalda.

Posebno poglavje je še Slovenija in EP. Ni nas bilo, ni bilo tudi Nizozemcev, ampak zakaj nas ne bi bilo na naslednjem EP? Ni velikih skrivnosti, v preteklosti smo že pokazali, da znamo in zmoremo. Vrniti moramo nacionalni naboj, ustvariti pozitivno vzdušje. Tudi takrat, ko nam z rezultati ne gre.