Tiskane izdaje
Ali begunci pomenijo začetek propada zahodne civilizacije in je Pegida naravna reakcija za preživetje? Strah pred begunci se širi kot epidemija, še posebno zato, ker je skoraj milijonski priliv beguncev letos šele začetek priseljevanja, ki bo predvidoma trajalo tri leta. Grozljive so informacije, ki jih posredujejo socialna omrežja, še posebno pozivi k nasilju in nekateri predlogi o rešitvi vprašanja, kako zajeziti pritok beguncev. Nenadoma si ni več težko zamisliti, kako so pred slabim stoletjem privrženci nacionalsocializma za »zaščito« Nemčije in njenih interesov, pozivali k linčanju Židov. Tudi takrat pozivi k nasilju niso bili sankcionirani, pozneje pa tudi dejanja ne. Ali bo Evropa še enkrat tako neumna in se bo razpihovanje sovraštva spet lahko uresničilo? Kako je mogoče, da je kanclerka Angela Merkel tako neizprosna z Grki ob njihovi finančni krizi in tako »odprta« do beguncev? Ali se pritoka beguncev res ne da ustaviti ali pa gre morda pri tem tudi za gospodarske interese? Ali so begunci pravzaprav koristni za EU?
Pomladitev EU z begunci
Resen demografski problem EU je staranje prebivalstva. Države v EU podaljšujejo delovno dobo, da bi zmanjšale pritisk obrnjene starostne piramide, ki vse bolj obremenjuje delovno aktivno prebivalstvo. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je v EU 66 odstotkov prebivalstva delovno sposobnih v starosti od 15 do 64 let, medtem ko je starejših več kot 18 odstotkov. Najmanjši odstotek mladih do 14 let je v Nemčiji, kjer jih je le 13 odstotkov. To pomeni, da bo obremenitev delovno sposobnih v prihodnosti še večja, posebno v Nemčiji. Po podatkih nemškega urada za statistiko bo pri tem trendu Nemčija leta 2060 imela le še približno 50 odstotkov prebivalstva, ki šteje za zaposljivega. OECD ugotavlja v študiji o mednarodnih migracijah, da bo morala EU do leta 2060 uvoziti 50 milijonov priseljencev, če se hoče izogniti stagnaciji. Begunci pomladijo državo, saj Eurostat ugotavlja, da je skoraj 80 odstotkov iskalcev azila v EU mlajših od 35 let. Tisti, ki se bodo za stalno naselili in zaposlili v EU s tem zmanjšajo obremenitev delovno aktivnega prebivalstva in pomenijo dolgoročen gospodarski učinek.
Države članice poročajo, koliko jih stanejo begunci. Samo Nemčijo naj bi begunci letos stali okoli deset milijard evrov, leta 2016 pa bo za 1,2 milijona beguncev odštela 16 milijard. Vsak begunec, ki ni zaposlen, naj bi po izjavah nemške vlade na leto stal 12.000 evrov, saj mu je treba priskrbeti hrano in bivališče.
Z vsakim beguncem pa EU v trenutku dobi človeka, ki plačuje davke in prispeva v zdravstveno ter pokojninsko shemo, če je zaposlen. Ni treba dvajset let investirati v vrtec in šolo, da otrok zraste in začne plačevati davke in prispevke. Ocenjeno je, da starše v EU stane otrok od rojstva do 21. leta približno 100.000 evrov ali več. Temu strošku, ki ga nosijo starši, je treba prišteti še strošek šolanja, ki ga krije država. Izdatki za gradnjo in vzdrževanje šol ter plače učiteljev so ocenjeni na okoli 20.000 evrov na učenca na leto. V 12 letih šolanja to nanese več kot 200.000 evrov za vsakega učenca. Če je begunec izobražen, potem je prihranek še večji, saj odpade strošek za visoko šolstvo za tega človeka. University College London tako ugotavlja, da so, na primer, zunajevropski priseljenci od leta 1995 s seboj v Veliko Britanijo prinesli znanje, vredno 35 milijard funtov. V desetih letih, od leta 2001 do 2011, so prispevali več kot 20 milijard v državno blagajno, saj so plačali 64 odstotkov več davkov, kot so prejeli ugodnosti in so zapolnili delovna mesta, ki bi državo stala 6,8 milijarde evrov samo za šolanje kadra za te poklice.
Povečevanje trga in potrošnje
Simon Nixon, glavni komentator za Evropo v The Wall Street Journal je konec septembra poročal o ekonomskih koristih begunske krize za EU. Tudi v septembrskem skupnem poročilu Svetovne banke, Mednarodne organizacije dela (agencija pri OZN) in OECD ugotavljajo, da v večini držav pribežniki z davki in socialnimi prispevki prispevajo v državno blagajno več, kot pa od nje prejmejo. Čeprav begunci ob prihodu pomenijo velik strošek, pa to hkrati generira večjo dinamiko gospodarstva. Nemški BDP naj bi se, zahvaljujoč povečanju domačega povpraševanja in potrošnje zaradi beguncev, že leta 2015 povečal za približno 0,3 do 0,6 odstotka, ugotavlja Mark Schieritz z Inštituta za ekonomske raziskave iz Porenja in Vestfalije (Rheinisch-Westfälisches Institut für Wirtschaftsforschung).
Uspešnost ekonomskih učinkov priseljevanja je odvisna predvsem od tega, kako hitro bodo države sposobne zaposliti begunce. Prav zato Nemčija organizira »speed dating« za begunce, kjer delodajalci iščejo tiste begunce, ki imajo določena znanja obrtniških poklicev. Gre za poklice, v katerih Nemčija ne more najdi dovolj delavcev in jih trenutno primanjkuje 600.000. Begunci z znanjem informatike iz Irana, Sirije in Afganistana v Nemčiji zlahka najdejo delo.
Izkušnje iz preteklosti potrjujejo, da priseljevanje pozitivno vpliva na gospodarsko rast, kot je bil primer ob masovnem priseljevanju iz Turčije in Karibov v 50. letih v Nemčijo in Veliko Britanijo ter nedavno priseljevanje iz centralne in vzhodne Evrope, ki je zapolnilo primanjkljaj delavcev v gradbeništvu, gostinstvu, kmetijstvu in zdravstvenem varstvu. Podobna so pričakovanja zdaj. Pritok beguncev naj bi imel takojšnji pozitivni gospodarski učinek, ki naj bi ob zagotovitvi dovolj velikega financiranja, po napovedih Credit Suisse, pospešil rast v območju evra v prihodnjem letu za 0,2 do 0,3 odstotka. Mogoče je tudi zato Nemčija pravkar sprejela nov zakon, ki banke obvezuje, da morajo beguncem in drugim brezdomcem omogočiti, da odprejo bančni račun, čeprav nimajo stalnega bivališča.
Kako vključiti begunce
Pravilna integracija beguncev lahko »obogati« Evropejce in tudi priseljence. Dobro integrirani priseljenci bodo ponosni na svoje korenine. Če pa bodo postali državljani drugega razreda in bodo potisnjeni na rob družbe, bodo razvili sovraštvo. S tem ustvarimo pekel za priseljence in pozneje tudi zase, ko se jeza tujcev razplamti.
Koncentracija beguncev ali migrantov v poceni stanovanjskih četrtih v predmestju je slaba rešitev in lahko vodi v brezposelnost, kriminal in nastanek geta, ki se ga še policija raje izogiba. Primer takih getov so v Franciji v predmestju Pariza, v nekaterih predelih predmestja Londona pa celo na Švedskem v mestu Malmö in drugod. Ti primeri kažejo, kako se ne sme voditi politike integracije priseljencev.
Avstralija in Kanada veljata za primera dobre prakse integracije priseljencev. Med evropskimi državami imajo uspehe z integracijo tujcev ponekod v Nemčiji pa tudi na Norveškem, kjer je tujcev več kot deset odstotkov, največ sicer iz EU pa tudi iz Somalije in Pakistana. Deželi dajejo »barvitost«, zanimivo kulinariko in potrebno delovno silo. Tudi Berlin je ponosen na predel Kreuzberg, kjer živi veliko Turkov in ljudi iz nekdanje Jugoslavije. Ta predel Berlina zdaj velja za živahno in slikovito trendovsko okrožje z odlično kulinariko.
Priseljenci ali njihovi potomci lahko prispevajo k vitalnosti družbe tako na raziskovalnem področju kot v gospodarstvu, umetnosti ali politiki. Spomnimo se, da je, na primer, biološki oče Steva Jobsa Sirijec, da sta bila tudi Albert Einstein in Charles Chaplin begunca in da sta starša Charlesa Aznavourja Armenca. Tudi nekateri politiki imajo korenine priseljencev, na primer Arnold Schwarzenegger avstrijske, Barack Obama kenijske, Madeleine Albright češke, Nicolas Sarkozy madžarske in naš župan Peter Bossman iz Pirana ganske. Ali niso bile tudi nekatere naše babice in dedki iz Primorske in okolice Trsta begunci, ko so pred slabimi sto leti bežali pred fašizmom?
Ali so begunci priložnost
––––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Dr. Saša Prešern
raziskovalec
