Petindvajsetega marca se bodo državni in vladni voditelji sestali v Rimu, da bi proslavili 60. obletnico začetka Evropske unije. Obletnico moramo izkoristiti za to, da bomo obrnili nov list v zgodovini naše celine, kakor je predlagal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ko je napovedal začetek velike razprave o prihodnosti Evrope, v kateri bodo sodelovale države članice, parlamenti, organizirana civilna družba in državljani.
Vpliv se hitro zmanjšuje
Naša unija je na razpotju. Nič več ni mogoče vzdrževati dosedanjega stanja. EU bo razpadla zaradi krize na evrskem območju in brexita ali pa ji bo uspelo spet osmisliti svoj obstoj in se odzvati na izzive našega časa. Izzivi niso novi. Novo je to, da so postali naddržavni, da so se okrepili in da je zdaj bolj kakor kdaj prej nujno, da se odzovemo nanje, če nočemo tudi sami prispevati h krepitvi teženj, ki slabijo družbene vezi ter omogočajo vračanje predsodkov in populizma, ki vplivajo na vse nas ter nazadnje odpravljajo odprto družbo.
Skratka, gre za spodkopavanje modela, ki temelji na sodelovanju in sprejemanju razlik ter je pripomogel k splošni uveljavitvi demokratične družbe. Digitalizacija sveta, krepitev terorizma, kibernetične vojne, segrevanje ozračja, organizirane globalne dezinformacije, množična preseljevanja ter znanstvena in industrijska revolucija ne poznajo meja. Svet je postal večpolen in naš omejeni vpliv se hitro zmanjšuje tako z demografskega, ekonomskega in političnega kot kulturnega vidika. Zaradi globalizacije, ki je pomagala zmanjšati revščino, se je premoženje hitro začelo seliti v države v vzponu, hkrati se slabša položaj nižjih in srednjih razredov v razvitih državah. Zaradi sprememb se je poslabšal položaj naših sodržavljanov, zato so se odprla vrata za skušnjave avtoritarizma, nacionalizma in različnih vrst izolacionizma.
V Evropi smo ohranili veliko dobrih stvari in naša celina je še vedno eno tistih svetovnih območij, kjer se lahko pohvalimo, da imamo največ bogastva, najmanj neenakosti ter najnaprednejše politične, socialne pravice in temeljne svoboščine. Evropski projekt je bil zelo koristen zaradi gospodarskega in monetarnega združevanja, na področju vrednot in pravic se Evropa lahko pohvali z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, na znanstvenem področju pa z evropskim središčem za jedrske raziskave in evropskimi programi odličnosti. Vendar izgubljamo zagon, zato moramo prisluhniti zahtevam evropskih državljanov.
Okrepiti moramo Evropo in zagotoviti, da se bodo Evropska unija in njene države med seboj dopolnjevale in si pomagale. Kratkoročno moramo izkoristiti določila evropskih sporazumov, da bomo lahko učinkoviteje uporabljali svoje vire in bolje usklajevali njihovo porabo ter tako povečali dohodke naših sodržavljanov. Še posebno pa zahtevamo Evropo, ki ščiti svoje državljane in vrednote ter brani naše interese. Toda to bo mogoče storiti, samo če si bomo vsi tega želeli in si za to prizadevali.
Evropska obramba za globalno ravnotežje
Naši politični voditelji morajo imeti skupno vizijo ter pogumno in odločno podpreti evropski projekt, saj nas le-ta lahko popelje v 21. stoletje. Sporazumi omogočajo tistim, ki bi radi skupaj napredovali, da to tudi storijo in to storijo učinkovito, zato je čas, da uveljavimo njihova določila. To še posebno velja za evrsko območje in vzpostavitev evropske obrambe, ki jo potrebujemo, da bi odpravili negotovost zaradi drugačnega pristopa ZDA.
Evropsko unijo bi radi vzpostavili kot politično, gospodarsko, demokratično, socialno in kulturno silo ter kot globalnega igralca, ki vpliva na globalizacijo in si prizadeva za globalno ravnotežje na podlagi miru, solidarnosti in sodelovanja, brez katerega ne moremo reševati meddržavnih izzivov. Vse prebivalce celine, ki bi radi podprli evropski projekt, zato vabimo, naj se udeležijo velikega pohoda 25. marca v Rimu.
Upamo, da bo pohod spodbudil nov demokratični in državljanski zagon, zaradi katerega bodo državljani pomagali določiti prednostne naloge in izzive, s katerimi se bo spopadala Evropska unija. To je tudi pravi čas, da razmislimo o tem, kaj nas združuje, katere so naše skupne vrednote, katere skupne dobrine potrebujemo in katere interese moramo skupaj braniti. Vse, ki bi radi podprli naša prizadevanja za to, da bi evropski državljani res učinkovito vplivali na razmere, vabimo, naj se nam pridružijo. Imamo skupne vrednote in skupne interese ter smo del skupne civilizacije, zato potrebujemo skupno evropsko zavest.
Podpisani člani gibanja 9. maj:
Guillaume Klossa (Francija), pisatelj, pobudnik gibanja 9. maj, častni predsednik in ustanovitelj inštituta EuropaNova, nekdanji član skupine za razmislek o prihodnosti Evropske unije (evropski svet); Alberto Alemanno (Italija), profesor za evropsko pravo, izobraževal se je na poslovni šoli HEC v Parizu in pravni fakulteti Univerze v New Yorku, soustanovitelj organizacije The Good Lobby; Lionel Baier (Švica), režiser; Mars di Bartolomeo (Luksemburg), predsednik luksemburškega parlamenta; Mercedes Bresso (Italija), članica evropskega parlamenta, članica odbora za ustavne zadeve, nekdanja predsednica odbora regij; Elmar Brok (Nemčija), predsednik odbora za zunanje zadeve (Evropska ljudska stranka, evropski parlament); Daniel Cohn-Bendit (Francija-Nemčija), nekdanji vodja skupine zelenih (evropski parlament); Philippe de Buck (Belgija), nekdanji generalni sekretar skupine BusinessEurope, član evropskega ekonomsko-socialnega odbora; Georgios Dassis (Grčija), sindikalist, predsednik evropskega ekonomsko-socialnega odbora; Paul Dujardin (Belgija), generalni direktor umetniškega središča BOZAR (Palais des Beaux-arts) v Bruslju; Cynthia Fleury (Francija), filozofinja; Markus Gabriel (Nemčija), filozof; Sandro Gozi (Italija), italijanski minister za evropske zadeve; Danuta Hübner (Poljska), nekdanja evropska komisarka, predsednica komisije za ustavne zadeve (Evropska ljudska stranka, evropski parlament); Robert Menasse (Avstrija), pisatelj; Johanna Nyman, predsednica Evropskega mladinskega foruma; Christophe Leclercq (Francija), ustanovitelj omrežja EurActiv; Alain Lamassoure (Francija), poslanec v evropskem parlamentu, nekdanji minister; Jo Leinen (Nemčija), predsednik Evropskega gibanja, poslanec (evropski parlament); Sofi Oksanen (Finska), pisateljica; Sneška Quaedvlieg-Mihailović (Nizozemska, Srbija), generalna sekretarka organizacije Europa Nostra; Maria Joao Rodrigues (Portugalska), članica evropskega parlamenta, nekdanja ministrica, podpredsednica skupine socialistov in demokratov (evropski parlament); Roberto Saviano (Italija), pisatelj; Nicolas Schmit (Luksemburg), luksemburški minister za delo, zaposlovanje in priseljevanje; Gesine Schwan (Nemčija), vodja platforme za upravljanje Humboldt-Viadrina; Denis Simonneau (Francija), predsednik organizacije EuropaNova; Kirsten van den Hul (Nizozemska), pisateljica in novinarka; René Van Der Linden (Nizozemska), nekdanji minister za evropske zadeve, nekdanji predsednik skupščine Sveta Evrope, nekdanji predsednik nizozemskega senata; Robin Rivaton (Francija), pisatelj; Petre Roman (Romunija), nekdanji romunski premier in nekdanji predsednik senata; Guy Verhofstadt (Belgija), nekdanji belgijski premier, vodja skupine ALDE (evropski parlament); Vaira Vike-Freiberga (Latvija), nekdanja latvijska predsednica; Cédric Villani (Francija), matematik, dobitnik Fieldsove medalje; Luca Visentini (Italija), generalni sekretar Konfederacije evropskih sindikatov; Sasha Waltz (Nemčija), koreografinja, plesalka in voditeljica plesne skupine Sasha Waltz and Guests; Wim Wenders (Nemčija), režiser, producent, scenarist (eden najpomembnejših predstavnikov novega nemškega filma v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja) in fotograf.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Tiskane izdaje
