Tiskane izdaje
Pred tremi leti (9. junija 2011) je ustavno sodišče sprejelo odločbo U-I-114/11, s katero je ustanovilo občino Ankaran. V 2. točki odločbe je določeno, da se volitve v občino izvedejo čez tri leta v okviru rednih lokalnih volitev leta 2014.
Takrat je prevladovalo mnenje, da se ne bo konstituirala občina. Nekateri kolegi so menili, da državnemu zboru ni treba storiti nič, ker občina s tem ni ustanovljena in ker je odločba tako očitno protiustavna, da je ni mogoče uveljaviti. Osebno sem sicer menil, da bi državni zbor takrat moral izraziti svoj odnos do te odločbe. V članku Državni zbor mora braniti ustavo (Delo, 5. oktober 2011) sem navedel argumente za stališče, da je odločba protiustavna in da je državni zbor ne bi smel izvršiti.
Zdaj je ministrstvo za notranje zadeve že sprožilo aktivnosti za izvedbo lokalnih volitev za leto 2014. Pravna služba je v te aktivnosti vključila tudi občino Ankaran, in sicer na podlagi odločbe ustavnega sodišča U-I-114/11.
Formalno se je na priprave za volitve v občini Ankaran prvi odzval poslanec magister Ivan Vogrin, ki je v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (ZUODNO), v katerem predlaga, da se v zakonu črtajo določbe o občini Ankaran.
Razvrednotenje pravne države in delitve oblasti
Državni zbor se bo zdaj moral izjasniti o odločbi U-I-114/11: ali naj prizna, da je ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran in naj vanjo razpiše volitve, ali pa tega ne prizna, ker o ustanovitvi občine Ankaran ni bil sprejet zakon.
Moje mnenje kot mnenje profesorja ustavnega prava je, da občina Ankaran ni bila ustanovljena in da državni zbor vanjo ne more razpisati volitev. Državni zbor kot zakonodajni organ se mora ravnati po ustavi. Vztrajati mora pri spoštovanju ustavne zapovedi, da se občina ustanovi z zakonom. Magister Matevž Krivic v pismih bralcev sprašuje, zakaj ukinjati občino, ki je sploh ni.
To pomeni, da mora državni zbor zavrniti predlog poslanca Vogrina, da se v ZUODNO črtajo določbe o občini Ankaran, ker občina ni ustanovljena: državni zbor namreč ni spremenil ZUODNO in ni izdelal uradnega prečiščenega besedila ZUODNO, v katerem bi bila navedena občina Ankaran.
Če bi državni zbor kljub temu popustil tistim, ki pravijo, da se morajo vse odločbe ustavnega sodišča – torej tudi protiustavne – izvršiti, če bi torej privolil v to, da je ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran in vanjo razpisal volitve, bi določba, ki smo jo leta 1991 zapisali v ustavo, namreč da je Slovenija pravna država, izgubila svojo vrednost. Pravne države, ki velja za vsakogar, ne bi bilo več, ampak bi dobili pravno državo, ki velja za vsakogar, razen za ustavno sodišče. V tem primeru bi morali črtati tudi tretji odstavek 139. člena ustave, ki določa, da se občina ustanovi z zakonom.
Spoštovati je treba
Menim, da državni zbor v dosedanjih odnosih v zvezi z Ankaranom ni izkazoval nespoštovanja do ustavnega sodišča kot institucije. Državni zbor ni ignoriral odločbe U-I-137/10 (26.11.2010), s katero mu je ustavno sodišče ukazalo, da mora ustanoviti občino Ankaran, čeprav za takšen ukaz ni podlage v ustavi, saj je državni zbor suveren zakonodajni organ. Poslanca Marijan Križman in Luka Juri sta takrat celo predlagala, da bi državni zbor sprejel posebno resolucijo, v kateri bi utemeljil, zakaj te odločbe ne bo izvršil, in bi se tudi opravičil Ankarančanom za razpisan referendum, žal pa ta predlog ni bil sprejet.
Kot odziv na odločbo ustavnega sodišča U-I-137/10 je bil takrat na predlog skupine poslancev sprejet zakon o ustanovitvi občine Ankaran. Vendar pa je zoper ta zakon državni svet vložil odložilni veto, v katerem je utemeljil, da Ankaran ne izpolnjuje zakonskih pogojev za občino, zaradi česar pri ponovnem odločanju zakon ni bil izglasovan.
Trikrat protiustavna odločba
Na to odločitev državnega zbora pa se je ustavno sodišče odzvalo na protiustaven način (dejansko na nerazumen način): zakonodajno funkcijo državnega zbora je vzelo v svoje roke in je 9. junija 2011 z odločbo U-I-114/11 ustanovilo občino Ankaran.
S to odločbo je ustavno sodišče prekršilo več členov ustave in ustavna načela, ki izhajajo iz teh členov : 1. člen, 2. člen, 3. člen, 87. člen, 91. člen in 139. člen. Gre za verigo kršitev, ki so vezane na kršitev 139. člena.
V ustavi je izrecno določeno, da občino lahko ustanovi samo državni zbor in noben drug državni organ. S tem ko je ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran, je prekršilo ustavno zapoved iz tretjega odstavka 139. člena ustave, da se občina ustanovi z zakonom.
Odločba št. U-I-114/11 je trikrat protiustavna: prvič, ker občine ni ustanovil pristojni organ, to je Državni zbor; drugič, ker občina ni bila ustanovljena s predpisano obliko akta, to je zakon; in tretjič, ker ta akt ni bil proglašen s strani predsednika republike, ki je pristojen za proglasitev zakonov.
Po pravnih pravilih ne more imeti akt, ki ga izda nepristojen organ, pravnih učinkov (je ničen). To pomeni, da odločba ustavnega sodišča o ustanovitvi občine Ankaran, ne more imeti pravnega učinka, ker jo je izdal nepristojen organ.
Ustavno sodišče ne more biti na mestu državnega zbora
Ni dvoma, da je ustavno sodišče z odločbo U-I-114/11 nedopustno prekoračilo svoje pristojnosti, ki jih določa 160. člen ustave. Za sprejetje te odločbe ni mogoče najti nobenega opravičila: ni je mogoče upravičiti z izgovorom, da je v interesu krepitve pravne države, ker odločba zanika pravno državo, še posebno pa je ni mogoče upravičiti z izgovorom, da je odločba v interesu krepitve ugleda ustavnega sodišča, ker je ta odločba močno škodila ugledu ustavnega sodišča.
Težko pa je razumeti, da je odločbo brez obotavljanja – nanjo je dal celo pritrdilno ločeno mnenje – podpisal predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, saj bi prav on kot doktor pravnih znanosti prvi moral imeti pred očmi spoštovanje ustave, spoštovanje državnega zbora kot zakonodajnega organa in predvsem tudi ugled ustavnega sodišča.
Tu ne gre za odločbo, s katero bi ustavno sodišče razveljavilo protiustavne člene zakona, ampak gre za odločbo, s katero hoče ustavno sodišče nadomestiti državni zbor kot zakonodajni organ. Slikovito oceno te odločbe je takrat dal poslanec državnega zbora Luka Juri, ki je dejal, da je ustavno sodišče z njo izvedlo ustavnosodni udar.
Prav v tem je teža kršitve ustave in kršitve načela delitve oblasti, namreč da hoče ustavno sodišče s to odločbo stopiti na mesto državnega zbora.
Teža kršitve ustave s to odločbo ne dopušča najmanjšega dvoma o sklepu, da državni zbor te določbe ne more in tudi ne sme izvršiti, kar pomeni, da ne sme razpisati volitev v organe občine Ankaran.
Če bo državni zbor izvršil to odločbo (če bo razpisal volitve v občino Ankaran), bo dopustil, da bo ustavno sodišče prekršilo 139. člen ustave, kar pomeni razvrednotenje načela pravne države in načela delitve oblasti, s tem pa bo izgubil avtoriteto legitimnega zakonodajnega organa, ki jo ima po ustavi in ki so mu jo podelili volivci, ter bo postal izvršilno telo ustavnega sodišča.
––––––
Dr. Ivan Kristan, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
