Tiskane izdaje
Iskanje nove ali prve zaposlitve ni nikoli preprosto. Že začetno brskanje po spletu in časopisih za oglasi in razpisi je lahko težko in nespodbudno. Z nekaj volje in motivacije, predvsem pa z jasno vizijo o tem, kaj si v življenju želimo delati, lahko najdemo nekaj zase. Ko najdemo pravo delovno mesto, moramo pripraviti prepričljivo napisano spremno pismo in dober, resničen življenjepis. Temu pa po navadi sledi prvi razgovor za službo.
Razgovor je najbolj osebni del procesa zaposlitve. To je pravi trenutek, da dokažete, zakaj ste pravi kandidat za to mesto. Na razgovoru gre pravzaprav za nastop pred bodočim zaposlovalcem, ki zahteva pripravljenost in popolnost. Javni nastop je sicer nekaj, kar v resnici počnemo ves čas. Kadar smo s kom v družbi, kadar smo v javnosti, med ljudmi, nastopamo. Pred sodelavci, prijatelji, popolnimi tujci, med čakanjem na zeleno luč na semaforju, v trgovini, restavraciji. Ker marsikaj delamo vsakdanje, se tega niti ne zavedamo, torej je za nas rutina in to ne potrebuje vaje. Ko pa gremo na razgovor za službo, je prav, da smo nanj dobro pripravljeni. Pri tem se je treba zavedati tudi neverbalne komunikacije. Psiholog in profesor Albert Mehrabian s kalifornijske univerze je že leta 1981 ugotovil, da v komuniciranju prvi vtis določajo trije med seboj prepletajoči se dejavniki: 55 odstotkov telesna govorica, 38 odstotkov glas in sedem odstotkov vsebina. Torej, delodajalec vas na začetku predvsem gleda. Seveda je zelo pomembna tudi vsebina, ki mora biti resnična in iskrena.
Pogosto od posameznikov slišim, da ni služb, da na prošnje ne dobijo odgovorov in da jih po razgovoru ne pokličejo več. Mladi se pritožujejo, da ni smiselno študirati, saj da tako ali tako ne bodo dobili zaposlitve. Toda to preprosto ne drži. Zaposlitve so, težava je le, da preveč ljudi le išče službo, manjka pa jim pripadnost, predanost delu, odgovornost in volja, da bi delo zares iskali in ga pozneje tudi dobro opravljali.
Seveda se kljub dobri pripravljenosti in prepričanosti o ustreznosti za delovno mesto lahko zgodi zavrnitev. To pomeni, da mora posameznik opraviti tudi več razgovorov za službo. Vendar se je za vsak razgovor treba potruditi, kot da je edinstven, edini in predvsem vaš zadnji.
Jasna vizija vloge v podjetju
Najprej se dobro pozanimajte, za kakšno podjetje gre, s čim vse se ukvarja, kdo so zaposleni in vodilni ter razmislite, kakšen bo vaš prispevek k podjetju. Na razgovoru boste delodajalca prepričali tudi z jasno vizijo o tem, kaj lahko vi naredite za podjetje, predvsem pa bodite kreativni pri razlagi, zakaj ste prav vi prava oseba za delovno mesto, ki ga podjetje ponuja. Bodite izvirni, samozavestni in prepričani o svojem znanju ter izkušnjah. Izstopajte, vendar ohranite bonton in upoštevajte pravila, ki za javno nastopanje veljajo. Torej na razgovor pridite točno in urejeni. Imeti morate čiste in urejene nohte, lase, oblačila in čevlje. Bodite delovnemu mestu primerno oblečeni in se zavedajte, da z obleko sporočate več, kot bi si mislili. Kavbojke naj ostanejo doma, oblecite obleko, moški naj ima poravnano kravato in dolge rokave pod suknjičem, ženske pa naj pazijo na dolžino krila. Nekdo v jeansu in majici s kratkimi rokavi o sebi pušča drugačen vtis kot nekdo, ki je bolj urejen in je o svoji izbiri obleke dobro razmislil. Tudi hlačne nogavice so po bontonu obvezne. Vendar morda glede na delovno mesto in vrsto ter značilnost podjetja lahko tudi pri obleki nekoliko popustimo in se sprostimo.
Zelo pomembna je, kot že rečeno, neverbalna komunikacija. Le-ta je pomemben del dajanja informacij, ki lahko poudari, kar govornik govori, ali pa izda, če se besede ne ujemajo z resničnim. Govorica telesa je podzavestno odzivanje na sporočila, saj se telo odzove spontano, občutja pa so takoj očitna. Govorica telesa temelji na položaju, strukturi, telesni pripravljenosti in gibanju. Z njo se sporoča več kot 700.000 znamenj. To je veliko več, kot imamo za enak opis besed. Samo z obrvmi se lahko sporoča več kot sto znamenj. Očesni stik je, na primer, eden najpomembnejših elementov pri nastopanju in komuniciranju. Pri srečanju medsebojni stik najprej ustvarimo z očmi. Oči so naše ogledalo, saj iz njih dobimo več kot 80 odstotkov informacij, od informacij o razpoloženju do informacij o osebnih lastnostih. Brez očesnega stika niste prepričljivi, sogovornik pa vam verjame manj ali sploh ne.
Prav tako ste ob prihodu na razgovor zelo veliko povedali že s samo hojo, ki sporoča vaše počutje in samozavest. Upognjena hoja in pogled v tla dajeta vtis nesamozavesti. Sledi rokovanje. Roke naj ne bodo potne, roka naj bo stabilna in trdna, sogovornik naj nima občutka, da se rokuje z mrtvo ribo. Poglejte ga naravnost v obraz in ne imejte prestrašenega ali sramežljivega pogleda. Stol, ki vam je namenjen med razgovorom, naj vam ponudi delodajalec ali pa vprašajte, kam se lahko usedete. S tem pokažete bonton.
Vsebina razgovora
Med vsem tem pa ne smemo pozabiti na vsebino vašega razgovora. Znati se morate predstaviti in vedeti, kaj so vaše prednosti, kateri so vaši dosedanji uspehi, kaj ste dosegli in kaj je vaša edinstvenost. Vse to povejte brez dolgovezenja, samozavestno in jasno, predvsem pa z energijo. Odgovori z »ne vem« ne pridejo v poštev. Pri tem govorite razločno, delajte poudarke in premore. Imejte izstopajoč način pripovedovanja, ne hitite in bodite prepričani vase. Pripravite se tudi na morebitne teste. Eden takih je na primer test s kovinsko sponko za papir. Delodajalec vam da v roke kovinsko sponko in vpraša, kaj vse lahko z njo naredite oziroma jo uporabite. V takih testih vsekakor poskusite pokazati čim več kreativnosti in nikakor ne delujte naveličano, češ, kakšen nesmiseln test pa je to. Seveda so taki in podobni testi odvisni od delovnega mesta, na katerega se prijavljate, kot tudi stopnja vaše inovativnosti, povedo pa lahko veliko o vaši iznajdljivosti, domišljiji, kreativnosti.
Hkrati se izogibajte negativnim kritikam drugih zaposlenih v podjetjih in nikakor ne kritizirajte nekdanjih delodajalcev. S tem mečete slabo luč tako nase kot tudi nanje in puščate vtis, da boste kritizirali tudi bodočega delodajalca.
Iskanje službe ni lahko delo. Gre za izziv v življenju, ki vpliva na našo prihodnost in je ena večjih prelomnic. Zato ga ne jemljimo z lahkoto. Nanj se pripravimo, če mislimo, da bi nam pomagalo, si lahko privoščimo tudi hiter trening javnega nastopanja, predvsem pa v procesu ohranimo svoj jaz, bodimo samozavestni, zavedajmo se svojih prednosti, bodimo iskreni in uživajmo, saj nas bo le tak pristop naredil zanimive in vredne delovnega mesta. Predvsem pa bodimo optimistični. Za vsakega se najde delovno mesto, ki mu je pisano na kožo, če se le potrudi zanj in si ga resnično želi.
––––––
Mag. Andreja Jernejčič Vizjak, strokovnjakinja za javno nastopanje
