Tiskane izdaje
Težko je verjeti, da se je demokracija znašla na zatožni klopi v neki sodobni zahodnoevropski državi. Toda prav to se dogaja v Španiji, kjer so nekdanjemu katalonskemu predsedniku Arturju Masu pravkar za dve leti prepovedali opravljati javne funkcije, ker je leta 2014 organiziral neformalen in neobvezujoč referendum o neodvisnosti. Žal v Španiji sprožajo čedalje več sodnih postopkov proti izvoljenim katalonskim predstavnikom zaradi njihove zavezanosti demokraciji in mirne podpore neodvisnosti.
Naslednji, ki bi ga lahko obsodili, je Francesc Homs, katalonski član španskega parlamenta, soditi so mu začeli pred nekaj tedni. Tudi njega obtožujejo, da je leta 2014 pomagal organizirati zgodovinsko glasovanje, na katerem je 2,3 milijona ljudi izrazilo svojo demokratično voljo. Homsu, nekdanjemu predstavniku katalonske vlade, so odvzeli poslansko imuniteto, da bi mu lahko sodili.
Je samo še ena izmed tarč, ki si jo je Madrid izbral med kampanjo ustrahovanja, medtem ko vlada Mariana Rajoya izkorišča sodstvo za to, da poskuša odstraniti vodstvo gibanja za neodvisnost in utišati Katalonce.
Sodni postopki proti katalonskim voditeljem
Medtem predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell čaka na sodbo v še enem sodnem procesu. Obtožujejo jo, da je lani kršila odločbo ustavnega sodišča, ko je poslancem dovolila, da izkoristijo svobodo govora in razpravljajo o neodvisnosti.
Sodnih postopkov niso sprožili samo proti katalonskim voditeljem. Več kot 300 krajevnih županov in mestnih svétnikov so obtožili različnih prestopkov, denimo tega, da so na javnih stavbah dovolili izobesiti katalonsko zastavo, s katero izražajo podporo neodvisnosti.
Rajoy se ni naključno odločil, da bo prav zdaj napadel katalonsko vodstvo. Počne vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil novi referendum, ki ga bomo izvedli do septembra letos in o katerem se je katalonski parlament odločil, da bo zakonit in obvezujoč. Če se bodo ljudje odločili za neodvisnost, bomo konkretno ukrepali in si prizadevali vzpostaviti Katalonijo kot neodvisno državo v Evropski uniji. Nato bomo lahko postali enakopraven prijatelj in sosed španske države ter končali vse nepotrebne napetosti in konflikte.
Dogovor o avtonomiji iz leta 2006
Španska dejanja so že zaskrbela poslance iz več tujih držav, med drugim slovenska člana evropskega parlamenta Iva Vajgla (ALDE) in Igorja Šoltesa (Zeleni/Evropska svobodna zveza), ki sta proces proti Forcadellovi označila za »nezaslišano ravnanje«. Upravičeno sta zaskrbljena, saj so na kocki evropske vrednote. Sodobne države temeljijo na dveh stebrih, ki podpirata drug drugega - na demokraciji in načelu pravne države. Če sodišča in ustavo izkoriščajo za to, da bi zadušili demokratično voljo, namesto da bi jo podpirali, so ogroženi temelji naše svobodne družbe, in to ne samo v Španiji, ampak v vsej Evropski uniji. Vsi tisti, ki v Evropi in zunaj njenih meja podpirajo demokracijo, morajo zato glasno spregovoriti.
Špansko ustavno sodišče ne more pošteno odločati o naši prihodnosti. Njegove sodnike je imenovala Rajoyjeva Ljudska stranka, poleg tega je predsednik sodišča Francisco Pérez de los Cobos nekdanji aktivist te stranke.
Katalonci imajo pravico zahtevati lepšo prihodnost. Okoli 80 odstotkov - ne glede na to, ali zagovarjajo neodvisnost ali ji nasprotujejo - jih je prepričanih, da je treba o naši prihodnosti odločati z glasovanjem po odprti in pošteni razpravi, ne pa tako, da se kriminalizira demokracijo; 87 odstotkov jih pravi, da so pripravljeni sprejeti rezultate, ne glede na to, kakšni bodo.
Katalonci nikoli niso nehali podpirati demokracije in razprave. Pred leti se je tudi Madrid pripravljen pogovarjati. Leta 2006 sta se Španija in Katalonija dogovorili o statutu o avtonomiji, ki sta ga sprejela oba parlamenta, potrdili so ga tudi Katalonci na referendumu. Katalonija je tako postala država znotraj Španije in pridobila pomembna nova pooblastila. Nato je leta 2010 ustavno sodišče na zahtevo Rajoyjeve stranke zavrnilo 14 členov statuta in določilo, kako je treba razlagati več drugih členov statuta.
Tako se je začelo novo obdobje. Odločitev je razjezila številne Katalonce, hkrati pa je jasno pokazala, kakšna izbira jih čaka. Zaradi te odločitve je gibanje za neodvisnost postalo množično. Vsakega 11. septembra - na ta dan leta 1714 je Španija priključila Katalonijo - se podporniki neodvisne države odpravijo na ulice in včasih se jih samo v Barceloni zbere do dva milijona, treba pa je vedeti, da je vseh prebivalcev Katalonije samo sedem milijonov in pol.
Katalonija bo neodvisna članica EU
Volitve leta 2015 so pokazale, kaj si mislijo ljudje na ulicah, saj so v katalonskem parlamentu jasno večino dobili zagovorniki neodvisnosti. Čeprav nas španska vlada poskuša utišati, smo še vedno pripravljeni sesti za mizo in se z njo pogovoriti o tem, kako bi bilo treba izvesti glasovanje. Vendar nismo neskončno potrpežljivi. Če bo treba, bomo nadaljevali svojo pot brez nje in organizirali referendum tako, da bomo upoštevali najvišja mednarodna merila pravičnosti in poštenosti.
Argumenti za neodvisnost temeljijo na posebni katalonski identiteti in rastočem sodobnem gospodarstvu. Podpora evropskemu projektu je osrednja lastnost katalonske identitete. Ko bo Katalonija postala neodvisna članica Evropske unije, bo lahko svobodno in v celoti podprla proces združevanja, ki bo oblikoval našo celino.
Mnogi se odkrito ne strinjajo s temi argumenti in menijo, da bi Katalonija morala ostati znotraj Španije. Čas je, da se vsi začnemo odkrito pogovarjati o tem in nato pustimo, da se ljudje sami odločijo. Nisem še izgubil vsega upanja v to, da se bo tudi vlada v Madridu strinjala s takšnim razmišljanjem.
Katalonski voditelji se morajo trenutno res zagovarjati na sodišču. Vendar bo nazadnje svet presodil, ali španska država res podpira demokracijo ali ne.
Albert Royo
generalni sekretar javnega diplomatskega sveta Katalonije (Diplocat)
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
