Tiskane izdaje
Evropa se spopada z izzivi, ki jih pogosto ni mogoče učinkovito obravnavati zgolj na ravni držav članic. Kulturni in ustvarjalni sektor nazorno dokazujeta, kaj je mogoče doseči z združevanjem virov in sodelovanjem. Tako Evropa lahko premaguje nadnacionalne težave in svetu vtisne izrazitejši kulturni pečat.
Evropski kulturni in ustvarjalni sektor predstavljata do 4,5 odstotka BDP Evropske unije in zaposlujeta več kot osem milijonov ljudi. To je nedvomno veliko, predvsem če se upošteva tudi učinek, ki nastane s prelivanjem na druga področja, kot sta turizem in sektor informacijskih tehnologij. Kljub temu meniva, da potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja za rast ni v celoti izkoriščen. S pravo podporo bi lahko še več pripomogla k ustvarjanju delovnih mest in gospodarstvu EU.
Pri izkoriščanju enotnega trga ter priložnosti, ki jih omogočata globalizacija in digitalizacija, se kulturni in ustvarjalni sektor spopada s tremi velikimi izzivi.
Prvi je ta, da evropsko pokrajino zaznamujejo številne kulture in jezikovna področja, zato je kulturni prostor razdrobljen in so možnosti kreativnih ustvarjalcev za dosego občinstva zunaj meja močno omejene.
Drugi izziv pomeni dejstvo, da globalizacija in digitalizacija korenito spreminjata način nastajanja in distribucije umetnosti ter dostopa do nje. Poleg tega se spreminjata tudi interakcija občinstva z umetnostjo in način, kako kulturne ustanove vključujejo svoje občinstvo.
Tretji izziv je kronično pomanjkanje dostopa do finančnih sredstev. Kadar ustvarjalna podjetja prosijo za posojila, jih banke zaradi nezadostnega znanja pogosto ocenijo za »tvegana«. Posojilne institucije imajo le redko veliko izkušenj pri ocenjevanju vrednosti nematerialnega premoženja, kot so pravice intelektualne lastnine.
Podpora poklicnim ustvarjalcem in organizacijam
Evropska unija se je na te izzive in priložnosti odzvala s predlogom celovite strategije za kulturni in ustvarjalni sektor ter predlogom novega programa Ustvarjalna Evropa, ki ga je evropski parlament potrdil pred kratkim, in sicer 19. novembra.
Novi program naj bi se začel izvajati januarja prihodnje leto in bo imel proračun 1,46 milijarde evrov za prihodnjih sedem let, kar pomeni devetodstotno povečanje sredstev. Podprl bo veliko poklicnih ustvarjalcev in organizacij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, vključeval bo področja od kulture do kina, televizije, glasbe, književnosti, uprizoritvenih umetnosti, kulturno dediščino in sorodna področja. Vsa ta področja lahko imajo od tega korist.
Skupaj bo zagotovil financiranje za najmanj 250.000 umetnikov in kulturnih delavcev, 2000 kinematografov, 800 filmov in 4500 prevodov knjig. Poleg tega bo vzpostavil nov finančni jamstveni instrument, ki bo manjšim kulturnim in ustvarjalnim podjetjem omogočil dostop do 750 milijonov evrov v obliki bančnih posojil.
Program bo spodbujal tudi oblikovanje partnerstev z državami zunaj EU. Kakor že velja za sedanja programa Kultura in Media, bodo Islandija, Liechenstein, Norveška in Švicarska konfederacija države pristopnice k EU, države kandidatke in potencialne države kandidatke bodo lahko sodelovale tudi v programu Ustvarjalna Evropa, če bodo izpolnjevale nekatere pogoje, na primer plačale »vstopnino«. Ob izpolnjevanju vstopnih pogojev pa bodo prvič lahko sodelovale tudi države, vključene v evropsko sosedsko politiko.
Podporo iz novega programa bodo prejeli tudi uveljavljena vodilna pobuda evropske prestolnice kulture, znamenje evropske dediščine, dnevi evropske dediščine in pet nagrad Evropske unije (nagrada EU za kulturno dediščino/nagrada Europa Nostra; nagrada EU za sodobno arhitekturo; nagrada EU za književnost; nagrada EU za sodobno glasbo ter nagrada EU Media).
Program Ustvarjalna Evropa temelji na izkušnjah in dosežkih programov Kultura in Media, ki že več kot 20 let podpirata kulturni in avdiovizualni sektor. Novi program vključuje podprogram Kultura, ki bo podpiral uprizoritvene in vizualne umetnosti, kulturno dediščino in druga področja, ter podprogram Media, ki bo zagotovil financiranje za filmski in avdiovizualni sektor. Novi medsektorski sklop bo krepil sodelovanje politik, prečne ukrepe in nov finančni jamstveni instrument, ki bo začel delovati leta 2016.
Povečanje konkurenčnosti
Ta dvojni pristop – zaščita raznolikosti in podpora mednarodnemu uspehu – je temelj celotnega programa. Kulturnim in avdiovizualnim delavcem pomaga pri razvoju njihovih poklicnih poti zunaj matične države, kulturne organizacije pa podpira pri profesionalizaciji in približevanju kulturnih stvaritev širšemu občinstvu v drugih državah.
Glavni poudarek programa Ustvarjalna Evropa je razvoj občinstva. Pritegnil naj bi novo občinstvo, na primer mlade in prikrajšane, ter tako razširil dostop do umetnosti. Hkrati naj bi ohranjal podporo umetnosti pri obstoječem občinstvu.
Dejstvo je, da zdaj do kulturnih del iz drugih evropskih držav dostopa le delček petstomilijonskega prebivalstva EU. To je zelo velika izgubljena priložnost, saj bi bilo mogoče doseči neizmerne kulturne, socialne in gospodarske koristi. Ustvarjalna Evropa si prizadeva obravnavati ta izziv, tako da več ljudem omogoča uživati v bogastvu navdihujočih, ustvarjalnih in umetnostnih zakladov, ki jih Evropa lahko ponudi, hkrati pa kulturo čim bolje uporabi kot sredstvo za spodbujanje izmenjave in dialoga.
Prepričani sva, da Ustvarjalna Evropa lahko spremeni življenje milijonov ljudi, bodisi kot prejemnikov sredstev bodisi številnih drugih, kot sva midve, ki ljubiva umetnost in verjameva, da se je za evropsko kulturo vredno boriti. Države članice so program sprejele 5. decembra 2013.
––––––
Androulla Vassiliou, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade
Silvia Costa, članica odbora za kulturo in izobraževanje v evropskem parlamentu in » poročevalka « za program Ustvarjalna Evropa
