Tiskane izdaje
Spoštovano občinstvo, dober dan, dobrotošli v komediji, v svetu, kjer je misel svobodna, duh veder, telo zdravo, dejanje pa pogumno. Dovolite, da z vami popolnoma nepolitično in dobronamerno delim svojo nestrokovno domišljijo.
Slovenija ne potrebuje vlade, Slovenija potrebuje šefa, enega človeka, na katerega lahko vsi pokažejo(mo) s prstom.
Torej, kaj lahko naredimo, da bo Slovenija vzcvetela:
Presekajmo gordijski vozel slovenskega politikantstva in zamenjajmo vse obraze, vse. Iz države odstranimo tako imenovano politiko, naša (populistična) politika naj bo: vse, samo politike ne.
Republiko Slovenijo preimenujmo v Oazo Slovenijo.
V ustavo zapišimo, da so državljani lastniki države in nikakor njeni sužnji.
Država naj bo zgolj servis državljanom.
Volilno pravico zamenjajmo z volilno dolžnostjo.
Država naj državljanom omogoči mirno, zdravo in polno življenje, brez politike to sploh ni nemogoče.
Uvedimo finančno odgovornost državnih uslužbencev, državljanom za prekrške odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem ter premoženjem svojih družinskih članov.
Ministrske resorje prepustimo strokovnjakom, ne marionetam.
Predsedniku dajmo vsa pooblastila za upravljanje države in zahtevajmo od njega rezultate.
Predsednik naj odgovarja narodu.
Predsednik ni vladar, temveč državni uradnik z mandatom za upravljanje države.
Pošljimo ga v Ameriko, avion imamo, kjer naj vsem neoliberalnim vampirskim posojilodajalcem pove, da se ne gremo več, naj kar lepo odpišejo naše dolgove in da se lahko j****o.
Osvobojeni dušečega kredita (komu in zakaj sploh dolgujemo?) začnimo znova, moramo.
Kar je država enoumja imela, je država dveh enoumij privatizirala, denar je izpuhtel.
Potrebujemo denar – žal, ampak tako je.
Postanimo privlačni za denar.
Naredimo vse, da bo denar na vsak način želel v našo oazo.
Legalizirajmo konopljo in začnimo farmacevtski turizem, welcome to Sloweedia. :)
Legalizirajmo evtanazijo – če kdo noče živeti, lahko pot v nebesa začne v Demokratični oazi Sloveniji, ni problema, buy your one way ticket to heaven from Slovenia. :)
Legalizirajmo prostitucijo, ker itak je, zakaj ne bi bila legalna?
Legalizirajmo sosedsko pomoč, ker itak je, zakaj ne bi bila legalna?
Legalizirajmo delo na črno, ker itak je, zakaj ne bi bilo legalno?
Legalizirajmo sivo ekonomijo, ker itak je, zakaj ne bi bila legalna?
Legalizirajmo življenje.
Ustvarimo pogoje, da se bodo ljudje lahko življenja veselili in v njem uživali.
Dogovorimo se, komu in v kaj bomo verjeli.
Osredotočimo se na proizvodnjo, proizvajajmo.
V uporabo vrnimo slovenski tolar, ker se z domačim denarjem doma počutiš še bolj doma.
Izstopimo iz EU in se dogovorimo nekako tako, kakor se je Švica − zraven smo, nismo pa not.
Izstopimo iz Nata, thank you and goodbye.
Obdavčimo RKC.
Vso prodano vodo ponovno nacionalizirajmo, vse podpisane dogovore o koncesijah razveljavimo.
Odpovejmo se uporabi pitne vode za nepitne namene.
Odpovejmo se škropivom in uvedimo ekološko kmetijstvo (full eco), obdelajmo vso neobdelano zemljo.
Jejmo domačo zelenjavo.
Država naj poskrbi, da nezaposleni državljani ne zapadejo v malodušje in depresijo, temveč naj prek javnih del skrbijo za red in čistočo, ki sta v našem skupnem interesu.
Vsak naj nekaj dela, postanimo pridni kot mravlje in čebele.
Uvedimo mobilna ministrstva v avtobusih − ekipa vsak dan dela v drugem slovenskem kraju, da se spozna z dejanskim stanjem na terenu.
Ob nedeljah zaprimo vse trgovine, državljani naj imajo pravico do druženja in počitka.
Skrajšajmo šolske počitnice na en mesec, en mesec pa naj se mladina druži ob delu za skupno dobro.
Prepovejmo 20 kil težke torbe za prvošolce.
Definirajmo javni interes.
Postanimo skupnost.
Državni aparat zmanjšajmo na četrtino.
Ustavljajmo na prehodih za pešce.
Dovoljeno količino alkohola v krvi za voznike znižajmo na 0,0.
Ustanovimo ekološke klinike za zdravljenje odvisnosti od interneta in elektronskih naprav.
Uvedimo offline districte.
Glejmo se v oči, pogovarjajmo se, dotikajmo se, razmnožimo se.
Materam naj se za vsakega rojenega otroka država izdatno finančno zahvali.
Uvedimo poklic družinski manager (mama ali oče, ki skrbi za gospodinjstvo), ga spoštujmo, država pa vse to plača iz dohodka od davka na travo.
Ukinimo DDV.
Uvedimo enotno, desetodstotno davčno stopnjo.
Prepovejmo proračunski primanjkljaj − kol'ko mamo, tol'ko mamo in točno tol'ko lahko damo.
Uvedimo 50-odstotno žensko kvoto, povsod.
V diplomatskih predstavništvih širom po svetu po naročilu prodajajmo domače izdelke.
Nobelovim nagrajencem dajmo v brezplačno uporabo najlepše protokolarne objekte.
Dovolimo ploskanje in veselo vriskanje ob izvajanju himne.
Nogometaše naučimo državno himno na pamet.
Namesto »ubi, ubi«, pojmo »ljubi, ljubi«.
Navijaško razbijanje vzgojimo v navijanje.
V nacionalnih medijih stimulirajmo narečja.
Poskrbimo za učinkovito distribucijo in redistribucijo hrane, da v naši oazi ne bo niti enega lačnega otroka.
Vlaganja v kulturo, umetnost, izobraževanje in zdravje obravnavajmo kot davčno olajšavo.
Sredstva za kulturo potrojimo.
Preusmerimo se na pot proti zeleni energiji.
Vložimo državna sredstva v film o Sloveniji, z naslovom Do It to Me, Little Mouse, predsednika naj igra Brad Pitt.
Na nacionalni televiziji ukinimo reklame.
V otroškem in mladinskem programu ukinimo reklame.
Med predvajanjem filmov po televiziji ukinimo reklame.
Gasilcem dovolimo taks in pristojbin prosto prirejanje veselic.
Spoštujmo delo in ne subvencionirajmo nedela.
Spodbujajmo ustvarjalnost.
Vsakič, ko delamo cesto, naredimo zraven pločnik in kolesarsko stezo, brez izjeme.
Ustanovimo finančno policijo in jo pošljimo na Kajmanske otoke po naš denar.
Polovimo vse velike lopove.
Organizirajmo učinkovito in okretno ekipo za varovanje državne meje, miru in blaginje.
V Mariboru ponovno zaženimo proizvodnjo legendarnih malih tamičev z motorji EURO 6.
V Ljubljano vrnimo tramvaj.
V Kopru zgradimo nebotičnik.
Uvedimo postopek pridobitve soglasja sosedov pred barvanjem fasade.
Nemudoma posodobimo javni prevoz v oazi z vozovnico, ki velja na celotnem ozemlju.
Debirokratizirajmo življenje, uradni obrazec naj bo razumljiv vsem državljanom.
Slovenskim izdelkom zagotovimo najboljše police v trgovinah.
Obudimo lesno industrijo.
Oddavčimo domačo knjigo.
Zasadimo plantaže banan – prizadevajmo si za samozadostnost pri preskrbi z bananami.
Turistom vztrajno in povsod ponujajmo restan krompir.
Šmarnico registrirajmo kot zdravilo in jo prodajajmo v malih flaškah.
Odpravimo grobarski davek oziroma pokopališčnino, delujmo po načelu v prah se povrneš na državne stroške.
Bankam kot pogoj za poslovanje v naši oazi določimo fiksno enoodstotno obrestno mero.
To je bilo hudomušno in prostodušno razmišljanje out of the box. Svobodno. Hvala za priložnost.
Zdaj pa hitro nazaj v škatlo pa luč ugasnit.
Srečno.
***
Tadej Toš je igralec, svobodni odrski komentator prostega sloga
Prispevek je osebno mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
***
V prispevke smo zbrali v dosjeju, do katerega pridete s klikom na ikono:
Na Delu smo se pred 25. rojstnim dnem slovenske države odločili skupaj z vami usmeriti pogled v prihodnost.
Zato smo skupini avtorjev z različnih področij družbenega delovanja postavili naslednje vprašanje:
»Kaj bi bilo treba storiti in spremeniti, da bi bila Slovenija čez 25 let država, v kakršni si želim živeti?«
Njihova razmišljanja lahko vsak dan prebirate na mnenjskih straneh tiskanega Dela in na Delo.si, obenem pa vas vabimo, da tudi vi prispevate svoje poglede na Slovenijo leta 2041. Pošljite nam jih na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in izbrane bomo objavili na naši spletni strani.
