Tiskane izdaje
Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom in z njo povezani predpisi bodo začeli veljati 13. decembra 2014. S sprejetjem navedene uredbe se označevanje živil v Sloveniji ureja skladno s predpisi EU. Omenjena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila, ponujena za prodajo končnemu potrošniku.
Kot organizator prehrane v vrtcu podpiram navedeno uredbo in obveznosti, ki jih nalaga, saj je bila, skupaj z drugimi predpisi, nujna z vidika vse pogostejših (in vse hujših oblik) alergijskih reakcij in preobčutljivosti. Navedeni predpisi bodo zanesljivo imeli velik pozitiven vpliv na zagotavljanje varne hrane in zdravje prebivalcev na splošno. Največji pomen uredbe pri označevanju alergenov je prav to, da vsak posameznik glede na svoje zdravstveno stanje sam lahko izbere živilo ali jed, ki mu ne bo poslabšalo zdravstvenega stanja oziroma ki ne bo povzročilo alergijske reakcije.
En jedilnik –
Res je, da uredba 1169/2011 skupaj z uredbo o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (Ur. l. RS 6/14) prinaša tudi nekatere »olajšave« za javne obrate institucionalizirane prehrane, vendar je označevanje alergenov v našem primeru popolnoma nesmiselno in nepotrebno. Tako tretji člen uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (Ur. l. RS 6/14) določa, da morajo biti podatki o alergenih iz Priloge II uredbe 1169/2011/EU navedeni na označbi na živilu ali neposredno ob živilu, na katerega se nanašajo, kar je v primeru vrtcev nesmiselno. Nesmiselne so tudi določbe uredbe o navedbi alergenov v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (na primer v našem primeru jedilnik), ter zahteva, da morajo biti označbe alergenov na dobro opaznem mestu, nedvoumne, čitljive, neizbrisne ipd. (Drugi odstavek 3. člena določa, da morajo biti alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni najmanj na enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi, na primer jedilni list, pano, plakat, zaslon). Priprava teh podatkov zahteva veliko dela, podatki pa ne bodo namenjeni nikomur, saj naši »potrošniki« ne znajo brati, presojati ali odločati o tem, katera jed je zanje potencialno alergena. Poleg jedilnika mora biti naveden seznam alergenov, ki jih določen obrok oziroma jed vsebuje. To je videti nekako tako:
– zajtrk: mleko, polčrn kruh, jajčna jed z drobnjakom (obrok vsebuje alergene: laktozo, gluten, jajca),
– kosilo: zelenjavna enolončnica z junčjim mesom, črn kruh, orehova rezina (obrok vsebuje alergene: laktozo, gluten, jajca orehova jedrca),
– malica: jogurt, sojina štručka (obrok vsebuje alergene: laktozo, gluten, sojo).
Torej, kot bi na oglasnih deskah ali kje drugje nenehno pojasnjevali, katera reka teče pod Savskim mostom … in zato porabljali ure in ure dela, katerega rezultat resnično nikomur ne služi.
Popolnoma druga zgodba je prehrana otrok, pri katerih obstaja možnost alergijskih reakcij ali preobčutljivosti na posamezne vrste živil oziroma potrebujejo dietno prehrano. Za te otroke prejme vrtec potrdilo pediatra in natančne napotke o vrsti dietne prehrane, ki jo je treba izvajati. V večini primerov gre za izločitvene diete, ko za posamezne otroke pripravljamo jedi brez živil, ki so za posamezne otroke alergena.
Dietni obroki zgolj iluzija
Dietno prehrano otrok jemljemo zelo resno, kljub nizkim kadrovskim normativom v vrtčevskih kuhinjah in kljub temu, da nam sistemizacija ne omogoča dietnega kuharja. Dietne obroke pripravljamo z najvišjo stopnjo pazljivosti, čeprav dietne prehrane brez tveganj ne moremo zagotoviti. V dietnih obrokih, ki jih pripravljamo, so skoraj redno prisotni alergeni v sledovih. Hkrati pa osebno prevzemamo veliko odgovornost, saj nam nihče ne zagotavlja ravno idealnih pogojev za naloge, ki so nam naložene.
Znano je, da v vrtcih nimamo ločenih shramb za dietna živila, ločenih območij, pripomočkov in opreme za pripravo dietnih jedi, nimamo dietnih kuharjev in tudi dietnih jedi ne moremo pripravljati ločeno ali s časovnim zamikom. Taki pogoji nam narekujejo, da posebno pozornost namenjamo možnosti preprečevanja navzkrižnih kontaminacij dietnih živil, čeprav se ta dogaja. Iz tega je razvidno, da v vrtcih nismo ne kadrovsko in tehnično sposobni izvajati dietnih obrokov. Glede na moja vedenja je položaj v šolah verjetno enak.
Nekateri vrtci in šole v Sloveniji štejemo za samoumevno in zadostno, da na podlagi določb zgoraj navedenih uredb poleg jedilnika (za zdrave otroke) objavimo seznam vseh alergenov, ki jih navaja uredba v prilogi II, ker se občasno ali redno lahko najdejo v naših obrokih. Prav tako se nam zdi samoumevno in nujno, da starše otrok, ki imajo predpisano dietno prehrano obvestimo, da tudi dietna prehrana, kljub vsem prizadevanjem lahko vsebuje alergene v sledovih.
Pristojna ministrstva bi morala razumeti razliko med obrati institucionalizirane prehrane, živilsko industrijo in gostinskimi obrati. Poleg ureditve označevanja alergenov bi morali veliko več pozornosti in aktivnosti namenjati drugim dogajanjem v zvezi s spremembami v okolju, pridelavo živil, proizvodnjo hrane in predmetov za splošno uporabo, katerih posledica je gotovo povečanje alergijskih reakcij. Število različnih alergij se nenehno povečuje, usposabljamo se tudi za prvo pomoč z injekcijami adrenalina v primeru alergijske reakcije, ne storimo pa nič, da bi raziskali, zakaj so alergena živila in jedi ter zakaj so v sodobnem času alergena živila, ki nekoč niso bila, zakaj je vse več alergijskih reakcij in zakaj se te pojavljajo v vse težjih oblikah.
––––––
Radmila Bosnić, organizator prehrane in zdravstvenega režima
