Združene države Amerike proti samim sebi
Čeprav sta ameriška vojska in gospodarstvo zelo močna, je politični sistem Združenih držav Amerike bolj disfunkcionalen kot v katerikoli drugi industrijsko razviti demokraciji. Leta 2024 bodo predsedniške volitve in politične delitve, ki jih bo volilna tekma samo še poglobila, preizkusile vzdržnost ameriške demokracije bolj kot karkoli v zadnjih 150 letih.
Ameriški politični sistem je zelo razdeljen in zaupanje javnosti v njegove osnovne institucije – zlasti kongres, sodstvo in medije – je na zgodovinsko nizki ravni. Če k temu dodamo algoritmično implicirane dezinformacije, Američani ne verjamejo več v skupni nabor uveljavljenih dejstev o svoji državi in svetu. Predsedniška kandidata obeh glavnih strank veljata za neprimerna za položaj. Donald Trump se spopada z desetinami obtožb za kazniva dejanja, številna neposredno povezana z odločitvami, sprejetimi med njegovim predsedovanjem. Predsednik Joe Biden bi bil ob koncu svojega drugega mandata star 86 let. Jasna večina Američanov nobenega od njiju ne želi za voditelja države.
Ker ve, da ga čaka zaporna kazen, če bo novembra izgubil, bo Trump uporabil svojo spletno platformo, nadzor nad republikansko stranko in povezave s prijateljskimi mediji, da delegitimizira tako pravosodni sistem, ki ga preganja, kot tudi integriteto samih volitev. Njegova sposobnost, da se predstavi kot populistični mučenik, in njegove predhodne trditve o volilnih goljufijah bodo naleteli na naklonjen odziv med konservativnimi Američani. Ti ne bodo ohromili volilnega procesa, vendar bodo privedli številne njegove podpornike do tega, da bodo podvomili o legitimnosti izida volitev. To težavo bodo še povečale dezinformacije, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence, in prostori odmeva na družbenih omrežjih.
V svetu, ki se spopada z vojnami in gospodarsko šibkostjo, bo možnost Trumpove zmage oslabila položaj ZDA na svetovnem odru, saj bodo republikanski zakonodajalci sprejeli njegova zunanjepolitična stališča, ameriški zavezniki in nasprotniki pa bodo iskali načine, kako se zavarovati pred tem. Še preden bodo volitve odločene, Ukrajino v kongresu čakajo velike ovire, kar bo ustvarilo pritisk na čezatlantsko zavezništvo, Ukrajince in njihove evropske podpornike pa pustilo na cedilu. Kijev bo sprejemal vse bolj nepremišljene ukrepe za doseganje čim večjega napredka, preden nov predsednik prevzame položaj. Upanje Vladimirja Putina bo medtem osredotočeno na dokončni konec ameriške pomoči leta 2025, kar bo okrepilo odločnost Rusije, da nadaljuje vojno.
Na Bližnjem vzhodu bosta Trumpova izrazita podpora Izraelu in agresiven pristop do Irana omejila Bidnov politični manevrski prostor. Pritisk republikancev v kongresu bo Bidnu politično otežil ohranitev »odmrznjenih« odnosov s Kitajsko. Trumpova senca bo prisilila ameriške zaveznike in nasprotnike, da se pripravijo na njegovo vrnitev v Belo hišo, destabilizirajoče posledice pa bodo opazne dolgo pred njegovo inavguracijo.
Če Trump zmaga na volitvah, se bo Biden umaknil. V nasprotju z nekdanjim predsednikom, demokratski voditelji verjetno ne bodo trdili, da so bile volitve ukradene, a Trumpa bodo še vedno obravnavali kot nelegitimnega, saj bodo prepričani, da bi moral biti v zaporu. V večjih mestih bi videli ponovitev množičnih uličnih protestov, kakršni so se zgodili med prenosom oblasti leta 2016, vendar v državi, ki je zdaj še bolj razdeljena in kjer je veliko demokratov prepričanih, da Trump 2.0 ogroža prihodnost ameriške demokracije. Izbruh obsežnega nasilja je resnično tveganje – bodisi v obliki spopadov s protiprotestniki bodisi z dejanji ekstremistov ali priložnostnih nepridipravov.
Če Trump izgubi, bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da zakonito ali nezakonito izpodbije izid in omadežuje legitimnost procesa. Kot izzivalec bo imel manj možnosti za izpodbijanje rezultatov, ki jih je imel kot predsednik leta 2020. Toda to ga ne bo ustavilo pri poskusu, še posebno če se bo spopadel z resnično možnostjo zaporne kazni. Ponovno bo govoril o množični goljufiji. Sprožil bo obsežne kampanje zastraševanja proti volilnim in državnim uradnikom v republikanskih in demokratskih državah ter od njih zahteval, naj mu »poiščejo« dodatne glasove. Od republikanskih guvernerjev bo zahteval, da predložijo skupine republikanskih elektorjev v državah, ki so jih demokrati osvojili. Prav tako bo pritiskal na republikanske senatorje in predstavnike, naj diskvalificirajo demokratske elektorske glasove. Nobena od teh taktik verjetno ne bo uspešna, vendar bodo povzročile dodatno škodo že tako nizkemu javnemu zaupanju v integriteto ameriških demokratičnih institucij.
Če ne pride do velike demokratske zmage, bodo republikanci videli Bidnov uspeh kot nelegitimen. Bodisi bodo trdili, da so bile volitve »ukradene«, bodisi da so politično motivirane preiskave otežile Trumpovo kampanjo. Trumpovo zaprtje bodo razumeli kot primer političnega preganjanja. Čeprav je v takem okolju manj verjeten pojav obsežnega nasilja, bi se politični razkorak v ZDA poglobil, in fragmentacija na rdeče in modre države, mesta in kraje bi se pospešila, kar bi še dodatno politiziralo odločitve o tem, kje živeti, poslovati in investirati.
Združene države so že najbolj razdeljena in disfunkcionalna industrijsko razvita demokracija. Ne glede na to, kdo zmaga, bodo letošnje volitve to težavo poslabšale. Edina gotovost je nadaljnja škoda za družbeno tkivo, politične institucije in mednarodni ugled ZDA.
***
Ian Bremmer, ustanovitelj in predsednik družbe Eurasia Group.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
