Azija ženskega spola: Barbika feministka

Je poziranje Barbike v kopalkah protifeministični protiudarec ali pa feminizem, prignan do paradoksa?

Objavljeno
16. februar 2014 18.38
Posodobljeno
16. februar 2014 20.00
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
Ko se bo v torek na straneh jubilejne številke revije Sports Illustrated, posvečene 50-letnici izdajanja priloge Swimsuit (Kopalke), pojavila Barbika v kopalkah, bo človeštvo prišlo do samega roba sprevržene logike. Legendarna lutka z neverjetno modrimi očmi in še bolj neverjetno dolgima nogama, zapeljivim ozkim pasom in nesorazmerno bujnim oprsjem bo – kot poudarja Mattel, družba, ki jo izdeluje – »slavila tisto, kar je dosegla, in se zaradi tega ne bo počutila krivo«.

Odločna 55-letnica Barbie bo na straneh revije kljubovala s svojo brezčasnostjo in se na absurden način feministično posmehovala seksizmu, starostni diskriminaciji in sovraštvu do žensk, da ne naštevam preostalih stvari, povezanih z žalostnim stanjem žensk v tem našem konservativnem času, ki neuspešno igra modernost.

Kljubovalna Barbika se bo v Sports Illustrated pojavila kot odgovor na nerazumljive probleme libanonske smučarke Jacky Chamoun, ki se je morala sredi tekmovanja na pobočjih nad Sočijem opravičiti športnim veljakom države, ki jo predstavlja skupaj s še enim mladeničem, ker so se na spletu pojavile njene fotografije izpred treh let, nespodobne samo zato, ker se na njih vidi malce več, kot to dopušča mačistično-verska morala. In medtem ko ni nihče (vsaj ne javno) stopil v bran športnice iz Libanona, menda zato, da ne bi žalili globalne večkulturnosti, se je ob Barbikinem nastopu v Sports Illustrated Swimsuit 2014 razvila polemika, kot se to sicer vedno dogaja okoli najbolj lutkaste lutke na svetu. Je njeno poziranje v kopalkah protifeministični protiudarec ali pa je prav to feminizem, prignan do paradoksa, ker ga promovira plastična igračka?

»Ne počuti se krivo za tisto, kar si,« je geslo, ki v življenju večine žensk ostaja prazno. V času, ko se Barbika plastično prsi na naslovnici revije in ko se Jacky Chamoun muči z razbito koncentracijo na olimpijskih stezah, se je kitajska policija pognala v lov na dekleta, ki so si svoj obstoj primorana zagotavljati s prodajo svojega telesa. Niti najmanj ponosne na tisto, kar so, od nikogar zaščitene pred vsem, kar jim pri tem poslu grozi, so se tudi one znašle na naslovnicah. Z lisicami na rokah, s sklonjenimi glavami, prisiljene klečati na bleščečih tleh nočnih lokalov, iz katerih so se še pred policijsko racijo umaknili uporabniki njihovih storitev. Morda jim celo niso plačali, ko so spoznali, da bodo dekleta odšla na malce daljše bivanje za rešetkami.

Pri vsem skupaj pa je indikativno to, da je bila Barbika izoblikovana po prostitutki Lili iz nekega nemškega stripa, nato pa se je kot Vivien v filmu Čedno dekle razvila v družbeno sprejemljivo žensko, ob kateri postane uspešen bogataš še bogatejši, prvobitni moški še bolj možat. Medtem ko so ustvarjalci legendarne lutke z njo zaslužili 3,3 milijarde dolarjev, naš pogumni novi svet še vedno ni našel primernega načina, s katerim bi ženskam v vsakem svojem kotičku zagotovil obstoj, ne da bi jih pehal v prostitucijo. Organizacije za boj proti spolni diskriminaciji ugotavljajo, da se z opravljanjem najstarejšega poklica na svetu ukvarja 42 milijonov žensk. Dve tretjini jih je starih od 13 do 25 let. Se svet počuti krivega? Vsekakor bi se moral. Dejstvo je, da nima prav nobenega razloga za ponos.