Azija ženskega spola: Vročina

V kitajski mitologiji je sonce trinoga sraka. Je sveto bitje, otrok božanstva Juna, vladarja Vzhodnega neba. Pravzaprav je imel Jun deset otrok. In ko so se ti razigrali v krošnji murve, je nad Zemljo zasijalo deset sonc. Ne le da so se polja presušila in žito ovenelo, temveč so začeli zaradi vročine in žeje umirati tudi ljudje. Rešitev so iskali v molitvah in obredih. A trinoge ptice so bile neusmiljene. In človeštvo bi pomrlo od vročine, če se ne bi pojavil junak Houyi. Najprej je poskušal srake samo razgnati, a so se mu te posmehovale, saj so bile prepričane, da si jih je drznil napasti z lokom. Nato jih je začel ubijati. Padla je prva, druga, tretja, deveta … Ko je nameril proti zadnji, ga je nesrečni Jun opozoril, da ljudje kljub vsemu potrebujejo sonce. Vsaj eno. In Houyi je končno povesil lok.

Nad Indijo je deset trinogih srak. Ptice žgejo ljudi in njihova polja. Vročina je terjala že skoraj dva tisoč žrtev, in to večinoma v južnih državah Telangana in Andra Pradeš. Nič ne pomagajo njihove molitve in obredi. Meteorolgi napovedujejo, da bodo temperature, višje od 45 stopinj Celzija, trajale še nekaj časa.

V Hiderabadu se topi asfalt. Bolnišnice po vsej Orisi so polne. In vsi čakajo na Houyija v obliki monsuna, ki prinese dež najprej do države Kerala na jugu dežele, nato pa potrebuje še nekaj dni, da ohladi tudi vse tiste na severovzhodu.

O vročini leta 2015 se bo govorilo pozneje. Temperature, ki dosegajo 47 stopinj Celzija, so v resnici vredne legend. Ko se bodo prihodnje leto trinoge srake spet razigrale v krošnjah, se bo verjetno znova čakalo na monsun, ki ga v Indiji nekateri imenujejo »pravi minister za finance« – saj takrat, ko pride pravočasno, gotovo napolni proračun, ko zamudi, pa utrpi država velikansko škodo.

Kako to, da se je od mitologije do 21. stoletja tako malo spremenilo? Kriv je El Nino, pravijo, in podnebne spremembe, zaradi katerih se nad Indijskim oceanom toplota slabo razporeja, tako da dolge dneve ni ohladitve. Kaj je torej s tistimi 400 milijoni Indijcev, ki nimajo elektrike in torej še sanjati ne morejo o klimatskih napravah in ventilatorjih? So zdaj ti ljudje dvakratne žrtve vseh nas, ki klimatske naprave vključimo že pri 28 stopinjah Celzija in tako povečujemo učinek tople grede, ki ni nič manj okrutna kot kitajski bog Juna? Razprave o tem, da je naš planet tik pred samouničenjem, so se razplamtele že zdavnaj pred tem, ko naj bi druga najštevilčnejša država sveta končala proces elektrifikacije. Kaj bo šele po tem, ko bo imelo vseh 1,2 milijarde Indijcev in vseh 1,4 milijarde Kitajcev daljinske upravljalnike z enako močjo, kot jo je imela Houyijeva puščica? En pritisk na gumb – in padajo trinoge srake.

Medtem ko so v Indiji ljudje umirali zaradi vročine, je v Evropi deževalo. Ker so v preteklih letih poplave terjale žrtve in povzročale škodo, ugotavljam, da se ljudje vse bolj bojijo nalivov, ki trajajo več kot pol ure. Nič ne pomaga daljinski upravljalnik in tudi ne najmodernejša tehnologija v hišah in avtomobilih. Deževja prinašajo poplave in voda se spet vrača v elektrificirana in modernizirana mesta in vasi kot predzgodovinska nevarnost.

In tako se svet vrti v začaranem krogu. Indijski premier Modi je v predvolilni kampanji obljubil, da bodo do leta 2019 vsi prebivalci imeli elektriko. In res, prodaja klimatskih naprav se v Indiji vsako leto poveča za 20 odstotkov. Hkrati se zvišujejo tudi temperature v času pred monsunom. In kaj zdaj?