Brod na Muri - Denacionalizacija meša štrene

Pivovarna Laško mora kljub denacionalizaciji prodati kokoš, ki ji nosi zlata jajca

Objavljeno
04. oktober 2013 11.41
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Boj, v katerega se je z začetkom denacionalizacijskega postopka za spomeniško zavarovano Bergerjevo vilo v središču Murske Sobote pred dvema desetletjema podal soboški odvetnik Radoslav Sukič, se, kot vse kaže, ne bo končal v njegovo korist. Ker je država kot upravičenko priznala le eno od štirih dedinj in dedičev soboškega predvojnega židovskega trgovca Bele Bergerja, je dosegel le vračilo četrtine in še petih odstotkov sicer lepe, a od let in slabega vzdrževanja že dodobra načete stavbe.


70 odstotkov stavbe je še vedno v lasti mestne občine, ta pa vrnjene tretjine noče odkupiti, ker da Sukič zanjo zahteva preveč. Župana Antona Štihca in mestne uprave ni omehčal niti Sukičev poskus prisilne razdelitve premoženja s prodajo vile na dražbi na sodišču. Verjetno so vedeli, da se za spomeniško zaščiteno stavbo, v katere obnovo bi bilo treba pod taktirko zavoda za varstvo kulturne dediščine vložiti ogromno denarja, ne bo trlo kupcev. In na prvo dražbo kupcev res ni bilo, drugo, ki bi morala biti pred kratkim in na kateri bi bilo stavbo mogoče prodati tudi za pol ocenjene vrednosti, pa je preklical sam odvetnik.


Če bi namreč sodišču vilo uspelo prodati za polovično izklicno ceno, bi to zneslo dobrih 120.000 evrov,od tega bi Sukičeva varovanka dobila 30 odstotkov oziroma 36.000 evrov in veliko vprašanje je, koliko od tega zneska bi za dvajsetletni trud dobil sam odvetnik Sukič. Očitno premalo, saj Bergerjeve vile do nadaljnjega ne bodo več prodajali na dražbi na sodišču. In ta bo še naprej propadala.


Na nasprotnem bregu Mure, v Radencih, pa denacionalizacijski postopek ogroža posel, v katerem je govora o veliko večjih številkah. Pivovarna Laško, na katero so pritisnile banke upnice, bo namreč prisiljena prodati tudi Radensko, kokoš, ki ji že leta nosi zlata jajca. In tokrat so se prodaje Radenske lotili zares, saj že iščejo neobvezujoče ponudnike, od katerih pa marsikdo niti ne ve, da nad vso Radensko še vedno visi Damoklejev meč denacionalizacijskega postopka.

Čeprav je upravna enota Gornja Radgona že lani zavrnila zahtevek Rudolfa Šariča za vračilo 48-odstotnega deleža podjetja po njegovi materi Vilmi in čeprav je novomeško okrožno sodišče zavrnilo zahtevek drugih dedičev za vračilo druge slabe polovice nekdanjega zdravilišča in polnilnice, odvzete očetu Josipu Šariču, postopki še niso končani. Vsi dediči so se pritožili na ustrezne višje instance in glede na premoženje, ki si ga obetajo, se bodo pritoževali še naprej in naprej vse do čisto zadnje možnosti. To bo verjetno trajalo precej časa, izid pa vse do konca ne bo gotov. V Laškem ta problem v povezavi z začetkom prodaje Radenske sicer priznavajo in omenjajo, a le mimogrede, kot obrobno zadevo, ki ne more bistveno vplivati na prodajo radenskih slatinarjev. A bomo videli, kako bodo na to grožnjo gledali tisti kupci, ki se bodo resno zanimali za nakup.