Tiskane izdaje
Po bifejih in drugih zbirališčih vrlih Prlekov in Prekmurcev je potratnost države že nekaj časa skoraj vsakdanja tema. Da nas duši s svojo birokracijo in zapravljanjem, da je veliko predraga in bo onemogočila ter uničila še tisto, kar je v gospodarstvu ostalo zdravega in uspešnega, da število zaposlenih v javni upravi narašča kljub krizi in vedno bolj obremenjuje gospodarstvo - vse to so že dolgo znane ugotovitve političnih in gospodarskih analitikov pri šankih na levem in desnem bregu Mure.
Te dni pa se je med že ustaljene teme prikradla nova. Davčna uprava bo menda ukinjala nekatere davčne izpostave nekaterih davčnih uradov po Sloveniji in jih spreminjala v davčne pisarne z manj zaposlenimi in manj delovnimi dnevi.
To pa ne gre, se pridušajo zgoraj omenjani analitiki. Le kam bomo prišli, če nam vse ukinejo in se bomo po vsak papir in po vsakem opravku morali voziti v Mursko Soboto, se jezijo na primer Prleki, ki jim grozi ukinitev davčne izpostave v Ljutomeru. Pa še zanesljivih in kakovostnih delovnih mest bo v domačem kraju manj. Tega nam država pač ne sme narediti, se hudujejo in na jezo naročijo kakšen špricer več kot običajno.
Patrijina zamujena priložnost
Pred kratkim je imela Slovenska vojska enkratno priložnost, da bi pokazala, da je bil nakup finskih Patrij, kolikor jih je po vseh zapletih vendarle kupila, vsaj za nekaj koristen. Pa je to priložnost zapravila.
V Beltincih še iz časov obveznega služenja vojaškega roka ohranjajo štelingo, običaj, ko so fantje naborniki iz okoliških vasi na nabor v Beltince prihajali z okrašenimi vozovi in se z zabavo in druženjem simbolično poslovili od otroštva ter vstopili v svet odraslih moških, bodočih vojakov.
Tudi letos so iz vsake vasi beltinske občine in seveda iz Beltincev v občinsko središče traktorji pripeljali s pisanimi trakovi in zelenimi vejami okrašene prikolice, polne pojočih in pijočih mladeničev, Slovenska vojska pa je v središču Beltincev zanje pripravila sprejem in predstavitev vojaškega poklica ter vojaške opreme. Med to opremo je bil tudi osemkolesnik Patria.
Istočasno se je nekaj kilometrov vstran, na Otoku ljubezni ob Muri v Ižakovcih, odvijala prava drama, v kateri sta glavno vlogo igrala tamkajšnji turistični plavajoči mlin na Muri in ogromen, vsaj štirideset metrov dolg topol. Dolg in ne visok zato, ker ni več stal pokonci, ampak je leže priplaval po reki in se zagozdil pod mlinsko kolo.
Že dva dni so domači modreci premlevali, kako bi topol spravili izpod mlina, pa jim ni uspela nobena od zamisli. In se je nekdo domislil, da bi bila Partia, ki jo je vojska postavila na ogled v Beltincih, dovolj močna, da bi z njo topol izvlekli izpod mlina.
Poklicali so predstavnike vojske, ali bi to bilo mogoče. Pa ni bilo. Za kaj takega bi bilo treba na najodgovornejše v SV nasloviti prošnje, čakati odločitev in upati, da bo pozitivna. Zato so Ižakovčani raje tisti dan pripeljali bager in z njim opravili zadevo. Patria pa je ostala še naprej zgrešena naložba naše države, namenjena samo razkazovanju.
