Brod na Muri: Ni pozabil!

Niso vsi managerji enaki

Objavljeno
19. marec 2018 15.32
Ivo Boscarol med poletom. Ajdovščina 9. april 2015.
Jože Pojbič
Jože Pojbič

V Brodu na Muri smo že pred časom družno ugotavljali, da imajo managerji najbolj radi stroje in malo manj ali sploh ne delavcev. Ker stroji ne zbolijo, če jih priganjaš noč in dan, ker ne gredo na bolniško ampak na hitri servis in ker nimajo sindikata in ne sindikalnih zahtev. Managerski raj na zemlji bi bil, če bi imeli opravka samo s stroji - ali, kot je dejal neimenovani manager murskosoboške AHA Mure, managerji niso dobri z ljudmi. Dobri so samo s številkami. Stvari pa gredo glede managerske ljubezni do zaposlenih samo še na slabše. 

Zato se mi je prvega maja predlanskim zdelo dvolično, da je bil na proslavi tega delavskega praznika na Javorovici na Dolenjskem slavnostni govornik manager, zelo uspešen podjetnik Ivo Boscarol. In čeprav je takrat dejal, da " ni dobrega izdelka brez zadovoljnega delavca in ni inovativnega izdelka brez motiviranega delavca. Če je delavec zadovoljen, je to pogoj, da bomo lahko delali na dolgi rok," so mi izkušnje s današnjimi managerji nasploh vzbudile dvom v njegovo iskrenost. Vse prevečkrat sem že slišal o priganjaštvu namesto motiviranju zaposlenih, o grožnjah in najrazličnejših ukrepih s ciljem iztisniti iz zaposlenih čim več in jih za to plačati čim manj. Vse preveč je bilo dokazov, da ljudje današnjim managerjem ne pomenijo nič oziroma le stroškovno postavko v bilanci podjetja, tako da se mi zamisel, da na proslavi delavskega praznika govori podjetnik, ni zdela najbolj posrečena. 

A sem zaradi drobnega dogodka nedavno tega začel vsaj na Boscarolov nastop in govor na prvomajskem shodu gledati drugače. Ta vedno večji zaposlovalec in vedno večji opremljevalec vojská, letalskih šol in posameznih letalskih navdušencev po svetu, nenehno zasedeni in potujoči podjetnik, inovator in kdove kaj še vse je ob kratkem premoru, ki ga je imel na voljo pred opravkom v Murski Soboti, šel na kavo h gostilničarju in nekdanjemu motornemu zmajarju Stanku Denku. Denko je bil eden prvih kupcev Boscarolovih motornih zmajev, ko jih je ta šele začel konstruirati in sestavljati in jih je ponujal po aeroklubih. Kakšna tri desetletja so minila od takrat, vmes sta se sicer še srečevala, dokler sta bila oba aktivna motorna zmajarja, potem pa so se njune poti razšle. A Ivo Boscarol ni pozabil. Ni pozabil časov, ko je kot neznan in še nepriznan letalski alternativec začel svojo meteorsko podjetniško pot in kljub svoji sedanji pomembnosti in uspešnosti ni pozabil ljudi, ki so mu na tej njegovi poti tako ali drugače pomagali. 

Zato sedaj bolj verjamem, da ni pozabil in da ne pozablja tudi na svoje zaposlene. In da so bile njegove besede na prvomajskem shodu iskrene. Nekateri managerji vendarle ne pozabljajo na ljudi.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.