Brod na Muri: Strah me je!

Ne verjemite zdravnikom, kajti Marko Zidanšek že ve!

Objavljeno
07. marec 2016 15.17
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Strah me je. Bojim se za svoje zdravje, zdravje moje družine in tudi širše, za zdravje vseh Slovencev. Morda mora biti mene malo bolj strah kot veliko večino Slovencev, saj sem sam kar nekajkrat prišel v stik z begunci, migranti, prebežniki ali kakorkoli jih že sedaj imenujemo. Pogovarjal sem se z njimi, in ko sem otrokom razdelil nekaj čokoladic, sem se jih nepremišljeno celo skoraj dotaknil. Vem, sedaj vem, kaj bi moral storiti, ampak takrat, lansko jesen še nisem vedel vsega in sem bil naiven. Sedaj bi jim čokoladice preprosto od daleč vrgel in nevarnost za moje zdravje in zdravje moje družine bi bila bistveno manjša. Sicer pa deljenje čokoladic begunskim otrokom niti ni bilo tisto najhujše, kar sem storil v svoji lahkomiselnosti. Težko sicer javno priznam, ampak enkrat sem se z enim od beguncev, ki je z drugimi odhajal čez most čez Muro v Gornji Radgoni na avstrijsko stran, po krajšem pogovoru celo rokoval. In s tem verjetno zapečatil usodo mojega zdravja in zdravja moje družine.

Ampak takrat res še nisem vedel tega, kar je pred kratkim Slovencem povedal predsednik SLS Marko Zidanšek. Šele sedaj, ko je zame že prepozno, je razkril, da zdravil za zdravljenje številnih novih bolezni, ki so v Slovenijo prišle z migranti, naše bolnišnice sploh nimajo in jih morajo sproti naročati.

Nove, nevarne, neznane in morda tudi usodne bolezni torej. Tako hudo me je zaskrbelo, da sem moral povprašati zdravnike. In res! V bolnišnicah so naši zdravniki pri beguncih naleteli na same takšne, nam neznane bolezni: znaki ene so na primer, da človek nima več moči, težko hodi, slabo mu je in v hujših primerih se lahko tudi zgrudi in izgublja zavest. Bolezen pa se v dveh do treh dneh potuhne, če človek miruje in počiva. V soboški bolnišnici so mi sicer dejali, da temu pri nas pravimo izčrpanost, ampak jim nisem verjel. Zidanšek že ve!

Druga bolezen je bila podobna prvi, a se je potuhnila takoj, ko je zdravstveno osebje preko infuzij in pitja bolnika oskrbelo z veliko količino tekočine. Dehidracija, so mi rekli zdravniki, pa jim tudi tega nisem verjel. Kajti Zidanšek že ve!

Pri krčih v želodcu in pogostem obiskovanju stranišča so me zdravniki sicer skoraj prepričali, da je šlo pri beguncih za prebavne težave, kakršne poznamo tudi pri nas v Sloveniji, ampak na koncu sem vseeno tudi glede te neznane bolezni bolj verjel Zidanšku. Saj je vendar politik!

Najnevarnejša pa se mi zdi čudna bolezen, ki je morda bolj nekakšno biološko orožje Islamske države, ki bi rada uničila in islamizirala Evropo: del begunk namreč prihaja k nam z velikimi trebuhi in so na videz noseče. Nekatere so prav pri nas dobile popadke in tudi rodile bitja, ki so bila na videz povsem običajni, nebogljeni dojenčki. V bolnišnicah so jih v svoji naivnosti tudi obravnavali kot nosečnice z dojenčki, v resnici pa gre najbrž za nevarna in nam neznana bitja iz drugega sveta. Spomnite se samo filma Alien - Osmi potnik. Tam so tuja bitja iz trebuhov ljudi skoraj do konca uničila človeško posadko vesoljske ladje. Bodimo torej previdni, kajti Zidanšek že ve!