Brodet s škarpeno: Izdajalci od Mure do Dragonje

Zdaj smo pomirjeni in potolaženi. Minister za počasno gradnjo železnic je na obisku v Kopru pomiril mesto in svet: »Zagotovim lahko, da nismo narodni izdajalci. Za drugi tir je kriv minister s počeno blagajno, ker ne da denarja. Mi bi zgradili tudi Burjo od Kalifa na Šmarni gori ali pa na Krvavcu in bi bili daleč najvišji na svetu. Še drugi tir bi zgradili, samo če bi lahko Luko šenkali (Angelci za god). Kriv je Marmor.«

Škarpena je vesela, da je minister za počasno železnično gradnjo tako prepričljivo demantiral nesramne luške sindikaliste. Še bolj vesela, da v državi nimamo izdajalcev. Le kdo si drzne širiti kaj takega, v tej idilični, srčno ljubeči, dvospolno usmerjeni deželi na megleni strani Alp. Izdajalci niso bili niti načrtovalci in prvograditelji Teša. Denis Avdič je bil nadvse nehumano grobijanski, ko si je drznil primerjati šesti šoštanjski blokec z Burjo od Kalifa. Kdo govori, da je Slovenija majhna. Dubajci so zapravili manj kot 1,4 milijarde evrov za brezvezno 828 metrov visoko stolpnico, ki prinaša dubajček (eni temu pravijo dobiček) in jo pozna vsak osnovnošolski vrabec s celega sveta. Slovenija pa je zgradila Šestico v Šoštanju, ki stane več in daje bistveno manj. No, kdo so potem bogatejši: emiratski ali slovenski šejki? In kje rastejo večji izdajalci?

Izdajalci bi se radi priplazili v našo Slovenijo, opozarja prvi minister El Mirko na konju brez ročajev. Če prihajajo izdajalci, je menda logično, da mora postaviti žiletkasto ograjo na najbolj znane slovenske reke. Zakaj pa bi se Dragonji bolje godilo kot Kolpi, Sotli in Muri, ha? Škarpena zaupa v Mirkotovo korajžo: Končno se bo izkazal in bo vsemu svetu, arbitražnim sodnikom, vohunom in špijunom pokazal, na kateri breg Dragonje si upa postaviti žico. Prvi arbitrarc je že prejudiciral izjavo: Tam, kamor Mirko postavi žico, tam je meja: v šahu temu pravijo »taknuto-maknuto«. Najbolj prijateljska soseda Hrvaška je že poslala Sloveniji in sodnikom vse note iz Devete Beethovnove. Toda žica kljub temu zveni kot žica in nič drugače: zato samo upamo, da nas zažiči še prijateljica Italija. In smo kuhani. V lastnem soku. S pedoči, ciplji in močeradi vred.

Izdajalci? Dajte no mir, pravi desna Mirkotova noga: Izdajalci so policajci! Poglejte, kakšno sramoto nam delajo, da se jim sploh ne upamo več znižati plač in jim niti ne moremo več pripovedovati Bajk in balalajk z Gorjancev. Izdajalci so zdravniki, ki hočejo zamenjati teto Miladojko. Ona bi ministrirala še osem let, dragi moji, tja do svojega 92-ega, če se da. Zdravniki naj si vzamejo za zgled bančnike in finančne holdingaše, kakšno je moralno etično strokovno ravnanje, ko se znajdejo pred luknjami. Izdajalci so gorenjski župani, ki se nočejo slikati z nami lepotci pod Poncami. Izdajalci logisti, ker ne znajo po eni šini spraviti trikrat več tovora. Še vojaki bi stavkali. Mirkotu bo res treba pomagati. Škarpena ga v tej neprijetnosti mora spomniti na Josipa Visarionoviča Džugašvilija, ki bi v takih razmerah že zdavnaj zamenjal izdajalski narod.