Brodet s škarpeno: Kaj, če bi stavkali 
za zmeraj?
sob, 14.04.2012, 15:00
Brodet s škarpeno: Kaj, če bi stavkali 
za zmeraj?
Naj se ministri 
ne sprenevedajo, 
da ni denarja.
Sosedova Marička je rekla, da komaj čaka na sredo. Končno bo vse drugače. Ne bo ji treba v šolo in lahko si bo sposodila očetov avto. Saj ga itak ne bo potreboval. Vozila bo, kakor se ji bo zahotelo, tudi po levi in po nasprotnem pasu. Brez vsakršne zadrege. Parkirala na tratici pred kinodvorano. I nikome ništa. Pouka ne bo. Mama bo morala prej s stavke, da lačnim otrokom skuha kosilo. Po dolgem času spet domače kosilo in nič sendvičev ali smrdljivih osličev s surovim krompirjem. Popoldan odpadeta trening in glasbena šola. Šla bo s prijateljico v lajf.

Mama Hilda tudi komaj čaka na sredo. Lahko bo končno dala pregledati računalnik, počistila hrošče in viruse, namestila kakšen antivirusni program in sčistila dve leti staro, neuporabno pošto. Če bi hotela urediti še arhiv, bi potrebovala še tri dni stavke. Njen mož Hinko je v zadregi, ker ne ve, ali naj odpovejo napovedan sestanek, na katerem se tako in tako nikoli nič ne zmenijo. Prav tako ne ve, ali naj izda predvidene tri odločbe, ki bodo itak negativne in se čakajočim ne bo nič spremenilo... Sin Milan, ki bo dopoldan na računalniških igricah in popoldan na fuzbalu na ulici, je že predlagal, da bi morali stavkati vsaj do izpolnitve zahtev. Ne, to pa ne, se je uprla mama Hilda. Kaj pa če ugotovijo, da je lepše s stavko in jih bodo prosili naj stavkajo za zmeraj?

Škarpena je sklenila podpreti stavko. Če bodo Delo-dajalci skušali po naključju Delo-najebalcem znižati plače za deset odstotkov, bodo enostavno stavkali. In pri tem jih bodo zagotovo podprli policisti, sodniki, učitelji, profesorji, uradniki, redarji, medicinske sestre, inšpektorji, redarji, revizorji in davkarji... To bo pomagalo, da jim plač potem zagotovo ne bodo znižali. Temu se reče solidarnost. Še zmeraj je bilo tako. Plače bodo izplačali iz solidarnostnega fonda. In naj se ministri ne sprenevedajo, da ni denarja. Denar je. Samo dati ga je treba, prmejduš!

Koprski župan je ljubitelj slaloma na divjih vodah. Najprej bi se šel košarko, potem se ne bi šel, na predzadnje je prvi plačal kotizacijo... Počakajmo do septembra, ko bodo v Euro Basketu žrebali skupine. Tudi pri smeteh ne gre drugače. Najprej ga je vrtela težka Breda in se Gojupa ni šel, potem ga je obrnil dvojni Gašpar, in je podpisal pogodbo za Cero NIK. Ko pa se je s figami v spodnjem krilu vrnila Bernardinka, je rekel predzadnjo: Iz teh smeti ne bo moke.

Piranska civilna iniciativa je sklenila naviti ušesa županu Petru. Z izbranimi besedami so mu pojasnili, da so bili do zdaj iskreni in dobre volje, da so žrtvovali svoj nadčloveški napor, da so suvereni in konstruktivni, skratka, da so angelčki v človeških podobah. Peter pa je šele zdaj postal zares črni peter. On, da vali nanje obtožbe in očitke, sprejema nelegitimne sklepe, ravna nasprotno, v njegovih odločitvah ni niti trohice spoštovanja, hvaležnosti, temveč same zahrbtne obtožbe in neupravičene kritike. Zato so angelski meščani »naravnost zgroženi«. Evo, v kaj se spreobrne prevelika piranska ljubezen.

Brodet s škarpeno: Kaj, če bi stavkali 
za zmeraj?

Sindikalni protesti leta 2007 Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Povezane novice

Brodet s škarpeno: Humanistično
30. marec ob 18:00
Pa kaj, če se pri senicah zmotijo in uporabijo pooblastilo napačnega rektorja! Saj škode ni bilo.
Prijavi sovražni govor