Brodet s škarpeno: Nekaj gnilega v deželi

Junaški davki na šole, na cerkve pa - bognedaj!

Objavljeno
14. december 2013 15.12
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Ne vem, kako ste se počutili v četrtek, če ste tudi vi čistili račune in če vas je kaj streslo, ampak od tistega trenutka, ko je gospa Alenka rekla, da so oni trojka, nam je v Agenturi postalo jasno, da bodo poleg Stankota, nejevernega Tomaža, Samota, Romana, Gregca ... prej ali slej morali na pot brez vrnitve še vsi drugi. Dokler ne bodo ostali samo še trije. Sveti trije kralji. In devica Marija.

Banke so rešene, varčevalci potopljeni. Vsak od nas ima še za 2500 evrov težjo zanko okoli vratu. Se vam zdi to rešitev? Če bi, denimo, 4,8 milijarde evrov vložili v pravi biznis, tak z desetodstotnim donosom (à la Droga Koper, Kup' le Raj Portorož, d. o. o., Kalašnikov, d. d. ...), bi si vsako leto lahko delili najmanj 480 milijončkov ali pa bi poskrbeli za razširjeno reprodukcijo. Poglejte, s kakšno neznosno lahkostjo bivanja preštevamo te milijone in milijarde. Slabega dolga je »samo« 4,8 milijarde! Factor banka – »sam« pol milijarde ... Saj res, drobiž! In kam smo mi vložili te 4,8 milijarde? V Kopirnico diplom, v Casino Zgubim, v Politik štanc mašine, v Šverc komerc holding ... Evropska trojka bi nam vzela penzije, šole in bolnice. Pri naših gre seveda za bistveno razliko. Domača trojka je povišala ha-ha-penzije, odprla nova he-he-delovna mesta, odpira nove hi-hi-šole in povečuje ho-ho-bolnišnične programe.

Teden je moralno pripadel Petru Bossmanu. Zmagal je z grajenim javnim dobrim in zmagal na pred-pred volitvah. V enem samem tednu je pocuknil državo in za dvojno dolžino prehitel znanega koprskega dirkača.

Alenčina trojka zdaj z dolgim nosom gleda za kakšnimi 20 milijončki davkov, ki so jim nevarno zrastle noge. Ste že videli državo, ki junaško obdavči lastne šole in bolnišnice (cerkva pa, bognedaj, si ne upa)? Kaj je torej javno dobro? Hm, hm, hm. Ministrstvo za finance se s takšnimi neumno teoretičnimi vprašanji ne ukvarja, Durs tudi ne. Gursov Seliškar daje vtis, da pozna stvarnopravni zakonik, Bossmanova direktorica Janja pa se mu v brk smeji. Tudi profesorju Pirnatu (čeprav nima brk). Naj še enkrat preberejo zakone in naj nikar ne prodajajo jajc za ledvička! Stvar je dovolj resna, če kliče vlada ustavno sodišče na pomoč. Še sreča, da imamo ustavno sodišče. Za zadnjo rezervo.

Tukaj nekaj smrdi, je rekel tudi koprski dirkač. Njegovega najzvitejšega Sebastjana je Stari Miran prehitel po desni. Prehitel ga je z njegovim nekdanjim, že uporabljenim in odvrženim Vročim Veskom. Ki pa do obisti obvladuje portoroško sceno. Medtem ko se tovarišica Alenka ukvarja s trojkami, dvojkami in predvsem cveki, ji iz razreda bežijo Portorožani in vsi drugi koštruni. In medtem ko se za Portorož bijeta ta Vroči in ta Popast, portoroško morje vse bolj poplavlja Sava. V tej joti še človeška riba ne preživi, kaj šele škarpena.

Japonci se lahko s svojimi 3D-televizorji skrijejo, saj so se Pirančani na tržišče prebili s 4D-gledališkimi predstavami. Smrad kot četrta dimenzija. Bolj angažirana je predstava, bolj smrdi. Ne zaradi kanalizacije. Po ulicah se pretaka veliko bolj smrdljiva reka.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.