Brodet s škarpeno: Od zida do zida

Kaj onegavite! Kitajski zid je največja turistična atrakcija največje države na svetu. Zakaj torej ne bi smele Trumptrupen imeti podobnega ali še daljšega? To je naložba v prihodnost. Prej kot čez 100 let bo Severna Amerika nevarno konkurirala kitajskemu turizmu. Prišlo jim je pol tisočletja za Kitajci in 56 let za Rusi v Berlinu. Toda Trump je skromne nravi: ni važno zmagati, pomembno je sodelovati. Če bo hotel biti prvi na Luni, bo 3200 kilometrov zidu na jugu premalo. Veliki kitajski jih meri 8851 kilometrov. Alora, ni druge: bo treba prepričati še Kanadčane. Da ga zgradijo (in plačajo). Če so zidove gradili Kitajci in Rusi, če so se celo njemu najljubši Slovenci obdali z žico, potem dvoma o zidu in žici ne more biti.

Slovenski zet še ni razkril, kako bo prepričal kolega Enriqueja Nieta. Niti še ni dobil CIA infotov o najvišjih lestvah, ki jih lahko zgradijo Mehičani. Če bi vprašal Teto Brodeto, bi Mehičani že kopali temelje. Zid je poslovna ideja na kvadrat. Cvetelo bi gradbeništvo, turizem. Preprečili bi beg najpridnejših rok in možganske bistrosti. Severna soseda bi ostala brez težakov in smetarjev. In če bi bil zid dovolj visok, bi se Mehika morda ubranila degenerirane in dekadentne miselnosti. Če bi Enrique izračunal ta zgodovinski logoritem, bi rekel Trumpu: Ja, ja, ja ja, jaaaa, Paloma! Škarpena nima pojma, kako se bo iz lastne žice izvlekel Mirko. V več kot letu dni se je v mrežo ulovilo že 77 zajcev, 24 srn, trije merjasci. In niti en prebežnik.

Komisar za teran (po domače Hogan Brus) je na vsa vprašanja Igorja Berganta odgovoril z istimi tremi na pamet stavki (več si jih ni zapomnil). Da se namreč gospod Dežan (WTF??) ni uspel zmeniti s sosedi in da smo si zato sami krivi, če morajo zato oni (Bruslji) teran bratsko deliti med dve divjaški plemeni. Ma kaj smo res takšni neandertalci? Si res zaslužimo takšne ciciban Brus-komisarje? Skupščina v Beogradu je vsaj imela ideološko sistemski izgovor: Tako zahteva partija! In smo razumeli. Kdo pa totalne neumnosti zahteva od Brusljev? (Samo pomislite, kakšni besedni umotvori jim vzniknejo v cvetači nad vratom: delegirani akt!) Oda radosti morda? Če mi kdo reče, da nekaj zahteva partija ali papež, ne ugovarjam. Izgubim pa se, ko to od mene zahteva Beethovnova simfonija. In to deveta!

Škarpena je bila minule dni zelo vesela konstrukcij, ki sta si jih s polno mero denuncianstva in srednjeveške inkvizicije ob članku o pokojnem Guillermu Martinezu privoščila direktor Zdravstvenega doma Koper in reklamni oddelek zdravstvenega bataljona usmerjevalcev zdravstvenih milijard. Škarpeni sta podelila nered zaslug za zmedo, ji zagrozila z ukorom pred izključitvijo, sama pa zvečer zaspala na lovorikah velikih zdravstvenih zmag, zaradi katerih Slovenci pokamo od zdravja. Dobesedno. Naslov tega že videnega filma je: Konje streljajo, mar ne! Film o tem, s kakšno lahkostjo so iz ustreljene zdravniške duše skuhali koncesijsko mineštro, pa niti približno še ni končan.