Brodet s škarpeno: Trajnostni turizem

Se kopamo na Adriatiše Kuste ali na pasjem stranišču?

Objavljeno
20. avgust 2017 14.46
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Ste že slišali za zeleni, trajnostni, do človeka in okolja prijazni turizem? En milijon slovenskih turističnih poznavalcev se je lotil zanje nove turistične uganke: je turistov preveč ali premalo? Kar izpuhtela je dogma o vsemogočni promociji. Še pred tremi leti nisi imel pojma o turizmu, če nisi dokazoval, da je alfa in omega turizma promocija.

Janez na plaži potarna Škarpeni: »Prišel sem opoldne na naš del obale pa vidim, da je vse na široko zasedeno z brisačami, ležalkami, torbami, bisagami. Malce zložim in premaknem stvari, da si naredim prostor za brisačko, pa prideta dva Avstrijca in me nahrulita, križem gledata, bruhata ogenj in srd in nekaj grdo govorita. Še dobro, da ne razumem. Ampak bila sta samo dva in ostalo jima je več kot dovolj prostora. Tipična plažna imperialista, ki vstaneta tudi ob treh zjutraj, da le gospodujeta na svoji obalni parceli. Zasedeta pol plaže in sta huda na moj kvadratni meter brisače.«

V morju pred Fieso je zasidranih 141 najrazličnejših bark. Z 12-metrske jahte na supu do obale privesla gospodič, za njim pa en meter visok in dober meter dolg kosmatinec. Na obali je gneča, plima stiska pražeča telesa na ozek obalni pas. Štirinožni kosmatinec se najprej pošteno otrese, poškropi spredaj in zadaj kopalno rajo, si privoha grmiček tri metre od najbližjih kopalcev, opravi svoje in se z gospodarjem vrne na jahto. Še en ljubitelj živali in sovražnik ljudi, ki skrbi za turizem, prijazen do človeka in okolja. Žalujoči ostali pa v zmedi: se kopajo na lepi Adriatiše Kuste ali na pasjem stranišču?

Tretja zgodba se dogaja nekje v strnjenem starem mestu opolnoči. Vsako noč imajo kje kak žur, praznujejo karkoli že. Brez hrupa ni dopusta. Šest se jih zapija in bobni na terasi, 206 v soseski jih trpi. Če živite v Piranu, morate trpeti, sicer se pa preselite v Hrastnik ali na Jesenice, trdijo turist-butci in butci. Aha, v Piranu torej ne sme stanovati normalen šofer kamiona, ki gre drugo jutro zgodaj na pot, ne sme prebivati učiteljica, delavec iz Luke, ribič, solinar, kmet, ki morajo zgodaj na svoje njive ... Ob morju naj živijo sami brezposelni murni, ki lahko spijo do poldneva in se vsako noč zatolčejo do amena, da lahko vsaj pasivno sodelujejo z drugimi žuraši. Škarpeno zanima, kako debelo bi buljili vsi ti žurerji lepega in hladnega oktobrskega jutra, ko bi jim na domačem dvorišču, pred vrati v bloku ali pod oknom stanovanja v Ljubljani, na Dunaju, v Gradcu, Šoštanju ali v Kranju sredi noči vrnili žajfo za milo in našponali dva 100-vatna zvočnika. Pa da vidimo. Naj gredo oni živet na Kozjansko ali na Jelovico, madonca. Kaj dela šerif v mestu? Ga srka, kvartopiri v saloonu, al kaj? Kje ima revolver in zakaj ne počisti pajčevine v pržonu*?

V Izoli dajejo te dni kraljestvo za parking, ne za konja. Niti vprašati si ne upajo, ali ni že zdavnaj napočil čas za drugačen turistični »klik«. Da ne bi še v njih zmetali vseh kremšnit iz nizozemskih jajc. Preveč ali premalo turistov? Ma, enim ne pomaga nič. Lahko jim pripelješ milijon turistov, pa jim ne bodo znali prodati niti ene lučke.

* zaporu