Brodet s škarpeno: Zaprimo botego

Zakaj bomo morali ob nedeljah spet po nakupih v Italijo?

Objavljeno
25. november 2017 15.31
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Upam, da redno prebirate dobre in optimistične novice, ki nam jih tako širokosrčno ponuja naša vlada. Uživamo v njenih oh in sploh ekonomsko političnih dosežkih: v milijardah izvoza, halucinatni gospodarski rasti, celo v proračunskem presežku ... Ob teh zmagah so novice o tem, da trgovce in gostince plačujejo po tri evre na uro, samo grde in debele novinarske race. In tudi zadnji opomin iz Bruslja o slovenskih proračunskih tveganjih in makroekonomskih neravnotežjih je verjetno samo izmišljotina, o kateri Cerarjevim še ni uspelo pojasniti, za kakšno bruseljsko sabotažo gre.

Najbolj črn je bil včeraj petek v Luki Koper. Največji popust je dobila luška uprava. Ne bo ji treba več dosegati rekordov in naslednje leto ne zaposliti 230 novih delavcev. Lahko bo šla na zaslužen dopust, med katerim bo pilila odškodninsko tožbo na račun nezakonite razrešitve, ki so jo spilotirale šefice iz SDH. Slovenske tetice iz ozadja zdaj še zbirajo priporočila svojih stricev o tem, kdo bi bil najboljši prvi gazda nad gazdama.

Ko je poslancem dolgčas, si morajo nekaj izmisliti. Ta levi navijajo, da bi bilo treba v Luki Koper vse delavce zaposliti. Prav malo jih briga, kako funkcionirajo zaposlitve v pristaniščih po svetu. Naj pokažejo še kakšno pristanišče, kjer so vsi prekladalci redno zaposleni za nedoločen čas. In kako se znajdejo drugi prekarci – gostinci, trgovci in milijon drugih? Če si eni poslanci nabirajo točke v Luki, si morajo drugi (tisti, ki jim drugotirni referendum ni šel skozi) izmisliti novo zabavo: prepoved dela ob nedeljah. Spet ni jasno, zakaj ta prepoved velja samo za en del trgovcev, in ne za vse, zakaj ne velja tudi za sto drugih poklicev, ki delajo ob nedeljah. Še kmetje morajo ta dan kidati in molzti. Ker ni važen posel, važna je morala. Ne katera koli morala, ampak tista, ki jo določam jaz. Še en dokaz, da bi bilo bolje ukiniti parlament.

Ko so pred 15 leti kriminalisti prvič zašili koprskega župana Borisa Popoviča, mu sledili, prisluškovali, ga priprli, obtožili milijonskih davčnih utaj, zlorab in podobnih hudodelstev, smo se v Kopru od zla bali hoditi po ulici. In vsako leto znova so Koprčani pričakovali, kako bodo Al Poponeja zdaj zdaj spravili na vislice. Bolj leta minevajo, dlje so vislice. Namesto da bi od pravosodnikov slišali, kako so ga obsodili na štirikratno smrtno kazen, je Popovičev Jere Tič izdelal naslednjo inventuro: vseh ovadb in kazenskih pregonov je bilo 47 (če je prav štel). Od tega se jih je 30 končalo, še preden so prišli do sodišča. Enajst je bilo osebnih razžalitev. Od preostalih šestih sta se dva primera (nogomet in kapučini) izšla v njegovo korist. Trije so zastarali. Na sodišču je ponovno spet Serming, kjer tožilstvu ne kaže ravno dobro, pri čemer ostaja neznanka neizmerna škoda podjetju, ki že deset let čaka, komu naj izstavi milijonski račun. Če v 47 primerih ta aparat v 15 letih ni sposoben postaviti pravice na pravo tehtnico, potem je najbolje, da zapremo botego. Ne samo ob nedeljah.