V nadaljevanju preberite:

Jasni se. Obrisi naše situacije so vedno jasnejši. Vedno bolj očitno je, da nekam gremo. In da tja, kamor gremo, gremo vedno hitreje. Očitno je, da se nekaj gremo in da se to gremo vedno bolj. Očitno je, da smo vedno bolj vpeti v nekaj, kar se vedno bolj širi in kar ima vedno večjo moč. Zato se pred nami tudi vedno bolj jasno razgrinjata dva možna odziva. Prvi, ki pravi, da je smer, v katero gremo, v principu prava, in drugi, ki … tega ne pravi. A čeprav se na prvi pogled zdi, da za to, drugo opcijo, malodane »govorijo kamni«, je radikalnih in doslednih kritikov smeri, v katero gremo, v javnosti vse manj. Še pred par leti oziroma desetletji je takšnih kritikov kar mrgolelo, zdaj pa, ko je ekscesov, ki so jih kritizirali, le še več, jih skoraj ni. Dogaja se nekaj hudimano sumljivega. Nekakšna vélika utrditev političnega centra.