Celjski tlačani in knezi: Obračun na podeželju

Tlačani prosimo svoje občinske kneze, da se nam na ulici ne izogibajo, četudi nas morda ne marajo. Prijazno naj nas pozdravijo, lahko tudi za pijačo dajo.

Prepričani smo namreč, da knezov brez tlačanov ne bi bilo, še za njihove funkcionarske plače ne bi bilo denarja, kaj šele za šole, vrtce in spomladansko cvetje po občinskih koritih.

Brez nas tudi koncesijskega denarja od pokopališč ne bi pobirali, še manj od plakatiranja. Brez naših stanovanj in hiš tudi komunalnega prispevka od nas ne bi imeli. Brez našega denarja še občinskega sofinanciranja varstva otrok in patronažne nege ostarelih staršev ne bi bilo, s tem pa ne živžava po igriščih in niti tombole v domovih za starejše. In naj nihče ne reče, pa saj občina tudi nekaj prispeva ... Aja, a denar pa na loteriji dobiva?

Še tisto, kar pravijo, da brezplačno in nepovratno iz Bruslja pride, najprej Slovenija v Bruselj iz naših davkov vplača, zato so naš denar tudi občinski prihodki za šaleške vodovode, za celjske tlakovce, za čiščenja voda Savinje in za kolesarske steze na Kozjanskem ...

Tole je treba spomniti: vsaj 22 milijonov v Celju in 16 milijonov evrov v Velenju, v drugih savinjskih občinah pa številu prebivalcev primerljivo manj, vsako leto tlačani z delom dohodnine in za občinske izvirne prihodke plačamo v občinski proračun. Tudi vse drugo, kar občine dobijo od države, je od naših davkov, ki najprej romajo v državni proračun. Tistih dohodkov, ki jih imajo občine od kakšnih najemnin in podobnega, pa je bore malo. In zemljišča, ki jih občine tako rade prodajajo, pa malo prodajo, saj niso menda od knezov? Seveda ne, od tlačanov so še iz časov, ko so srednjeveška mesta tlačanom odrejala zastonj nabiranje suhljadi po občinskih hostah. Zdaj bi nam pa najraje, če bi le Ljubljana dovolila, še gobe in borovnice zaračunali ...

A tlačani več nismo dninarji in knezi več niso grajska gospoda, zato prosimo, da nas vsaj lepo pozdravljajo, če se nas že znebiti ne smejo.

Vemo, tudi knezom ni lahko. Pred leti, ko so financiranje mestnih občin izenačili z drugimi, so mesta začela dobivati manj. Pretkani agrarni načrt se uresničuje. Vse bolj imamo občutek, da bomo zlagoma vsi na kmetih, pa vse manj v mestih! Ha, zato se temu prilagajajo občinske prireditve. Ha, zato je po mestih več kravje muzike in vse manj metalske!

V Ljubljani se že utrjujejo prepričanje, da na podeželju in v podeželskih mestih ne potrebujemo gledaliških in opernih hiš, da o muzejih in razstaviščih nacionalnega pomena sploh ne govorimo. Pa celo drugače pametni ljudje razlagajo, da je za kulturo zunaj prestolnice škoda denarja, za turiste pa naj zadostuje, da jim prodamo klobaso in kopanje v toplicah.

Pozdravljajte nas. Če že ne morete s smrt fašizmu, vsaj z bohdaj.