Celjski tlačani in knezi: V potu obrazov

Po črpanju na črpalkah bodo župani spet tisti, ki so prvi polizali znamko!

Objavljeno
09. maj 2014 16.51
Diham
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Naši občinski knezi si predstavljajo, da je v Bruslju lonec brez dna, poln cekinov, morda vreča srebrnikov.

Po Savinjski regiji so iz evropske vreče plačali že veliko. Recimo, vodovode in kanalizacije Savinjske in Šaleške doline, protipoplavne ukrepe na pritokih Savinje, tlakovali so Celje in v Velenju gradijo most in promenado. Kaj vse je še poravnala Evropa! Zvočnike v kulturnih domovih, sestanke brezposelnih, zaskrbljenost za okolje, stružnice za orodja, fasade šol, knjige o zelenem okolju ...

Tudi na Celjskem je župane in direktorje zavodov močno ujezilo, da so morali v noči z nedelje na ponedeljek na bencinsko črpalko ob Mariborski cesti v Celju, tja, kjer 24 ur na dan ob cesti proti starem mestu po nemarnem zašle turiste odganja nasad plastičnih palm. Stali so v vrsti in čakali, da je uslužbenec Petrola, ki sicer prodaja gorivo, cigarete in kondome, prevzel pošiljke za gospodarsko ministrstvo. V ovojnicah so bili projekti, ki jih bo Evropa mogoče plačala, pa jih na sedem prejšnjih pozivov niso oddali.

Opolnoči so na pumpi stali, ker je modro ministrstvo po naročilu vlade zbiralo razvojne regijske projekte, ki naj nadomestijo razvojne regijske projekte, ki nimajo šans, da bi bruseljski denar zanje počrpali do konca leta 2015. Merilo za razdelitev 31 milijonov evrov je bilo tako: denar bodo dali projektom, ki bodo prej oddani na pošto in delili ga bodo tako dolgo, da bo milijonov zmanjkalo.

Tlačani se bojimo, da se bo že jutri tudi naš šef spomnil, da bo 15. v mesecu plače izplačeval le do toliko, kolikor bo imel tisti dan na računu. Dobili jih bodo tisti, ki bodo prej prišli na šiht.

Mnogim se zdi čisto v redu, da se župani hvalijo, koliko denarja so občini (in s tem marsikdaj svojim podjetnim prijateljem) že zrihtali iz Bruslja. Na tem mestu smo že zapisali, pa ne bo škodilo, če ponovimo: tisti denar iz Bruslja so prav tako naši davki. In v Bruslju ni vreče brez dna, ampak je lonec tlačanskega znoja.

Toliko o tem, kdo po Sloveniji plačuje brezplodne sestanke o tem, kako bodo mladini našli službe. Tlačani, ne pa župani! Ker je torej denar naš, jim je tudi čisto vseeno, kako dolgo zbirajo obvezno razpisno dokumentacijo, kako projekte izvajajo in nenazadnje tudi, če ga morajo zaradi nepravilnosti Bruslju nazadnje celo vrniti.

Da jih malo briga naša sreča, se bomo lahko kmalu prepričali. Čeprav je mogoče denar iz sedanje finančne perspektive EU počrpati do konca leta 2015, bo največ projektov končanih jeseni 2014. Tik pred lokalnimi volitvami. To je treba razume takole: Bruselj pravzaprav ne plačuje regionalnega razvoja, temveč prek regionalnih projektov financira volilne kampanje naših županov.