Celjski tlačani in knezi: Vesele novice

Ko sva s kolegom novinarjem pred meseci preverjala kleveto o družini takratnega predsednika vlade, so se stegnile vplivne lovke in ga hotele zabrisati na cesto. Komaj smo ga rešili. Nadme se niso spravili. Morda, ker je bila govorica sprožena iz pomembnih krogov zato, da bi škodili le njemu, ali pač, ker so nad menoj že obupali.

Tako niso lomastili po svojeglavih novinarjih niti v časih, za katere desnica razlaga, da so bili en sam komunistični teror. Danes pa si dovolijo nasilje nad etično prav nič spornim preverjanjem informacij, četudi kočljivih.

Na tisti trač, za katerega sem med poizvedovanjem upal, da ne drži in se je tako tudi izkazalo, sem se spomnil zdaj, ko je prvi mož opozicije objavil, da je dobil še enega sinka.

Koliko in kakšnih otrok in vnukov, kje se poroči ter kako, kdaj je bil pri birmi, kako složna sta s soprogo – vse to Janez Janša in SDS objavljajo sami. Spraševati pa ga o tem menda ni dobro.

Ne bi pisal o tem, če ne bi šlo za persono z mojega novinarskega terena, tako rekoč kneza med tlačani iz Šentruperta pri Velenju in če se veseli dogodek ne bi pripetil v knežji porodnišnici v Celju.

Moj teren, moje dolžnosti. Ob volilnih dneh ga moram na krajevnem volišču spraševati o vtisih in napovedih, se druge krati ubadati s traso hitre ceste, ki mu jo po nekakšni nespameti hoče mimo domačije najprej speljati lastni minister, zdaj pa se k zamisli menda spet vrača vlada, ki po Janši ne zna niti šofirati. Hja, morda ga pa po nerodnosti še povozijo?

Pustimo to. A kaj je temu ljudstvu, da ga zanima vsaka podrobnost iz zasebnosti predsednika SDS, še po gotovini v denarnici ga sprašujejo, za družine drugih politikov pa skoraj ne mara. Zanje se javnost bolj malo briga. Morda tudi zato, ker ne objavljajo sami, ko se zaljubijo ali jih življenje osreči z otroki in vnuki.

Včasih slišimo, pa tudi tisto leti iz političnih krogov, kdo da so otroci upokojenih in aktivnih političnih funkcionarjev. Takšne stvari izvemo, kadar bi nam njihovi nasprotniki radi kaj namignili o kakšni nečednosti in poredkeje, česar pa ne bom očital politikom, kadar otroke obiščejo kriminalisti.

Pa če smo že pri tem, da Janša sam čivka vesele novice in smo skupaj z njim zadovoljni, da se njegov in slovenski rod razkošno nadaljuje, bi bilo fino doživeti čas, ko bodo čivkali vsi.

Ah, kako dobro bi se bralo, ko bi predsednica vlade sporočila, da je noseča in bo odstopila. Ali, da predsednik parlamenta opušča vse funkcije, ker ne dobijo prostora v občinskem vrtcu in bo doma pazil vnuke. Pa morda, da gre kakšen mlajši poslanec na očetovski dopust, ker ima soproga pomembnejšo službo, da samska poslanka ostaja doma in s postarano materjo šiva balo, drugi poslanki pa soprog iz ljubosumja prepoveduje hoditi v Ljubljano.

Ker sami ne čivkajo, čivkamo mi.