Celjski tlačani in knezi: Zemljiška trgovina

Naj živijo naši knezi! Z našimi plačami, če lahko.

Objavljeno
09. maj 2016 14.23
Celje
Brane Piano
Brane Piano
Te dni so objavili podatke o poslovanju domačega gospodarstva in novice so na splošno čudovite. Za kneze. Za tlačane malo manj. Slovensko gospodarstvo je lani ustvarilo 2,1 milijarde evrov razlike med izgubami in dobički, z izvozom je zaslužilo že več kot tretjino od 82 milijard evrov in povprečna slovenska bruto plača je dosegla 1504 evre. Zmanjšalo se je, in ta trend se nadaljuje tudi letos, celo število podjetij z likvidnostnimi težavami.

A če se ozremo v svojo tlačansko regijo, torej na Celjsko in v Sašo, nam nasmešek izgine z obraza. Tudi v Savinjski regiji so se prihodki in izvoz lani povečali, toda izgub je bilo pol več kot skupnih dobičkov in tudi tlačanske bruto plače so bile precej nižje od slovenskih. Znašale so le 1388 evrov, pri samostojnih podjetnikih pa še manj, le 956 evrov. Naj živijo naši knezi! Z našimi plačami, če lahko.

Komur spomin še ni opešal in se ni naveličal poslušati iz socializma prevzetih puhlic o industrijskem razvoju, se bo spomnil, da smo četrt stoletja po knežjih občinah gradili obrtne in poslovne cone, kakor jim rečejo. Ko smo imeli eno veliko tlačansko občino Celje, smo načrtovali eno veliko poslovno cono, ko smo razpadli na več občin, smo morali poslovne cone zgraditi tudi v Štorah in Vojniku, še največji dosežek v njih pa so trgovine z avtomobili.

Zdaj bi jih tudi v Celju radi imeli še več. Poslovnih con, ne avtomobilov, te že imajo. Kakor razlaga prvi knez, je občini v Celju že zmanjkalo zemljišč, kjer bi lahko razvijali število podjetij, obseg dohodkov in zadrževali nizke plače.

Sicer je v Celju kakšnih sto hektarov nepozidanih stavbnih zemljišč, a niso občinska, lastniki pa jih nočejo prodati, in kakor je za Novi tednik povedal župan, jih menda čuvajo za otroke in vnuke. Zato so na mestni občini pripravili nov prostorski načrt. Le s kmetijskim ministrom se morajo še dogovoriti, da bo dovolil spremembo namembnosti. Ne njiv, trgovin nam dajte! To, vidite, je podjetnost, ne pa celjska dvoličnost, ki podpira nasprotovanja hitri cesti tretje osi čez kmetijska zemljišča pri Braslovčah.

V Celju si knezi, skratka, želijo več obrti in industrije, a zemljišča kupovati in plačevati iz proračuna, saj so v preteklosti vsa zemljišča prodali trgovskim centrom. Le kdo je vodil tako nespametno občinsko politiko? Se še kdo spomni?

Tudi s tistim zastrupljenim zemljiščem Stare Cinkarne, ki so ga zapravili skupaj s propadlim Tehnopolisom, ne bo nič. Knezi tudi več ne govore o centrih naprednih tehnologij, kakor so jih bila polna usta, ko so gradili tiste črne bloke s pisarnami, temveč spet razpredajo o industrijskih conah. Morda so ugotovili, da s pametjo ne bodo daleč prilezli, lahko pa s čim še bolj umazanim ...

Razčistimo. Nanotehnologije ali železarski plavži, knezom je vseeno. Najbolj se izplača zemljo preprodajati, naj bo za proračun ali za lasten žep. Nam pa ob njihovi skrbi za napredek s plačami za životarjenje ni prav nič toplo pri srcih.