Češko kot Mateschitz

Kam bi lahko uvrstili najbogatejše Slovence in kaj jih privlači, četudi ni povezano izključno z njihovo osnovno dejavnostjo? To je resnično velika uganka zaradi izrazito nevidne vloge bogatašev v slovenskem športu. S svojim znanjem, spretnostjo in tudi »iznajdljivostjo« so prišli do premoženja, sreče pa niso pripravljeni deliti z drugimi, ki jim ni bilo usojeno, da bi bili tako uspešni. Kot da bi se sramovali tega, da so bogati.

Subjektivno oceno o naših milijonarjih sem si ustvaril enostavno. Zastavil sem si naslednja vprašanja: Ali v slovenski družbi obstaja kolektiv ali pa tudi panoga kot celota, ki je pod okriljem posameznika – mogotca? Če obstaja, je uspešen ali uspešna? Kolikšen je finančni vložek? In najpomembnejše, je bil bogataš sam svoje sreče kovač ali nosi označbo tranzicijskega plenilca – tajkuna.

Od kod zamisel, da se podam na spolzek teren, kar preglednost obstranskih ali filantropskih dejavnosti naših bogatašev tudi je? Vsega je kriva lestvica najbogatejših Avstrijcev. Primerjave z najbogatejšimi sosedi so po svoje nesmiselne, a ko gre za »vračanje družbi« ... To že veliko pove o »razdajanju« naših »mini« slimov, orteg ...

Na vrhu avstrijskih »top ten« sta družina Porsche in Piëch (41,5 milijarde evrov) pred Dietrichom Mateschitzem (7,5 milijarde €), pri nas pa Sandi Češko (Studio Moderna, 410,6 milijona €), pred Jocem Pečečnikom (183,7 milijona €). Na seznamu najbogatejših z dušo, srcem in zajetnejšo vsoto evrov, vloženimi v šport, sta le brata Vuk, Miran in Roman. V letu 2012 sta bila s holdingom RM VUK na 20. mestu. Nogometni klub Zavrč, ki je v tej sezoni zablestel v 1. ligi, je v slovenskih okvirih edina zgodba o uspehu. Tako rekoč jo pišeta in financirata Vuka. Njun vložek presega nekaj sto tisoč evrov. Med stoterico začuda ni Olimpijinega Izeta Rastoderja, zakaj, ne vem, po uspešnosti njegovega podjetja Derby bi bržčas sodil v vrh. Gospoda Češka ni med velikimi športnimi dobrotniki, Pečečnik je svoje milijone, pretežno po lastnih napakah, že potrošil. Drugi s seznama bi se raje videli na seznamu revežev. O tranzicijskih plenilcih, trgovcih s papirji in z nekdanjo družbeno lastnino pa ne bi, zadeva splošno kulturo in higieno.

Za družino Porsche in Piëch, Mateschitza, še enega iz deseterice najbogatejših Avstrijcev, Franka Stronacha, je več sto milijonov evrov v različnih oblikah – pokroviteljstvo, donacija, poslovna investicija – vloženih v vrhunski šport in tudi športno rekreacijo nekaj samoumevnega.

Našim samoniklim milijonarjem brez tradicije in z zašitimi žepi v uteho: tudi jaz bi evre težko zaupal šarlatanom, ki obljubljajo med in mleko. O njih bi Pečečnik, Loris Požar, pa tudi Rastoder in še kdo vedeli povedati več.

Upravljalci premoženja največjih slovenskih družb z večinskim državnim deležem in hkrati pokroviteljski dobrotniki so tako ali tako posebna kasta.