Pod ničelno točko: Dan zmage in pozabe

V Rusiji se neradi spominjajo sporazuma Molotov-Ribentrop.

Objavljeno
10. maj 2015 21.26
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Kako sta obnovljena hladna vojna in njena predhodnica učinkovali na ustvarjanje zgodovinske »vednosti«, pričata javnomnenjski raziskavi, ki so ju naredili tik pred 70. obletnico zmage nad nacizmom. V prvi so o tem, kdo je odigral odločilno vlogo pri zlomu nacistične Nemčije, spraševali prebivalce Francije, Nemčije in Velike Britanije, v drugi pa Ruse. Med Evropejci so prepričljivo zmagale ZDA, med Rusi pa še z večjo prednostjo njihova nekdanja domovina Sovjetska zveza.

V Rusiji so zelo ponosni na zmagoviti podvig Rdeče armade, ki ga je kronalo zavzetje Berlina, kar so v soboto pokazali z mogočno parado. Zaradi ukrajinske krize na njej ni bilo večine zahodnih voditeljev, v zahodnih medijih pa so se vrstili komentarji, kako Moskva s selektivnim spominom na strahotne dogodke med drugo svetovno vojno zlorablja slovesnost.

Med »veliko domovinsko vojno«, kakor v Rusiji pravijo največjemu globalnemu spopadu 20. stoletja, je res umrlo skoraj 27 milijonov ljudi, a tega – se glasijo očitki –, da so v tem času v Stalinovih gulagih ubili več kot 2 milijona svojih državljanov, sedanja ruska propaganda ne omenja. Kritiki navajajo še številne podobne ruske pozabe: o tem, kako so v času najhujših spopadov z nemškimi nacisti sovjetski vojaki in obveščevalci našli čas za množično deportacijo »kolaboracionističnih« narodov, od povolških Nemcev do Čečenov in krimskih Tatarov.

V Rusiji se tudi neradi spominjajo razvpitega sporazuma Molotov-Ribentrop. Če ga Hitler ne bi prekršil in začel »izdajalskega napada«, kakor so na radiu Moskva poimenovali začetek operacije Barbarossa 22. junija 1941, se jim na moskovskem Rdečem trgu mogoče ne bi bilo treba mučiti s paradami v čast zmage proti nacizmu.

A za podobnimi »pozabami« bolehajo tudi na drugi strani »železne« zavese. Redki so sploh slišali o nacističnih povezavah ameriških »dinastij« Kennedy in Bush oziroma o tem, da je bil oče enega od ameriških predsednikov »Hitlerversteher«, ded oziroma oče drugih dveh poglavarjev Bele hiše pa je sklepal bančne posle z nacistično Nemčijo. V šolah na Zahodu danes tudi ne poučujejo, kako so v ZDA po drugi svetovni vojni izkoristili nacistične klavce pri razvoju sodobnega orožja, osvobodili japonske vojne ujetnike, da so se lahko borili proti medvojnemu zavezniku Vietnamu, ali kako je na primer legendarni Walt Disney zaposloval nemške vojne zločince.

Veliko je stvari, ki se jih nalašč pozablja, a vsaj eno dejstvo o drugi svetovni vojni je vredno ponavljati: 9 od 10 nemških vojakov, ki so padli med vojno, so ubili pripadniki Rdeče armade. Drugače rečeno: medtem ko se je zahodnim zaveznikom v Normandiji zoperstavilo 11 nemških divizij, se je moralo na vzhodni fronti proti sovjetskim vojakom boriti kar 228 divizij. »Dejstvo je, da je Sovjetska zveza naredila precej več za uničenje nacistične Nemčije kot ZDA in Velika Britanija skupaj,« je pred dnevi v ameriški reviji Nation zapisal Martin Sieff.