E, zdravje?

Na spletnem mestu eZdrav.si, varno umeščenem v sklop spletne strani ministrstva za zdravje, je na prvi pogled na voljo veliko gradiva. Uporabnega in obetavnega. Takšnega, ki napoveduje ključne preboje na področju projekta eZdravje, ki pa se mu je v zadnjem obdobju na evropski ravni v dobri veri nadeta pozlata precej oluščila. Izkazalo se je namreč, kot že ničkolikokrat v zgodovinskih bolj ali manj pomembnih epopejah, da preprosto vse tisto, kar se sveti, ni zlato. Prej nasprotno.

Slovenski projekt eZdravje to potrjuje. Na vseh možnih ravneh, v (skorajda) vseh mogočih in nemogočih podprojektih. To se kaže v številnih nedvoumnih izsledkih, tudi računskega sodišča.

Omenjeno spletno mesto se ponaša z zastarelimi podatki, z informacijami o projektih, ki so jih v samovoljno (pre)usmerjani in nemalokrat nesledljivo in neobvladljivo financirani praksi nosilci povsem »zmikastili« oziroma jim preuredili fizionomijo do neprepoznavnosti. Za zdaj je resda celotni preplet tega projekta zaščiten s pečatom uradnosti in stremenja k evropski primerljivosti, ki pa je, znova, klecnilo pod pritiskom majhnosti nadvse razprostranjene slovenske interesne sfere. Nepreglednega polja korupcije.

Številni, ki so se znašli pod bolj ali manj neuradnim okriljem tega projekta, so namreč, kot kaže, predikat koristnosti in uporabnosti tega projekta dodobra izkoristili – predvsem v svoje dobro. To potrjujejo tudi ugotovitve računskega sodišča, v katerih se revizorji preprosto ne morejo nehati čuditi nad izvirnostjo in nezaustavljivostjo kreatorjev tega projekta, ki so si dali duška na račun očitno nadvse impotentnega delovanja nadzora, ki bi v tovrstnih projektih moral biti glavni imperativ kakovosti in strokovnosti.

Projekt, ki naj bi premikal meje v slovenski zdravstveni sferi in, denimo, z izvedbo elektronskega recepta ali elektronskega naročanja in tovrstne izmenjave zdravstvene dokumentacije prispeval h ključnim premikom v smeri zagotavljanja kakovostne in varne obravnave pacienta, tako zdaj postaja vzorčni primer za fiasko.

Pogovor z nekaterimi nosilci tega projekta človeka preprosto pusti brez besed. Kako je mogoče, da še vedno, kljub v zadnjem času odločno in celovito napovedanem boju proti korupciji, cvetijo vrtički – vsak s svojim vrtnarjem, seveda –, sadov, ki bi koristili celotnemu narodu, pa je vedno manj? Kako je mogoče, da večdesetmilijonski projekt, voden brez prave vizije, predvsem pa, očitno, brez ustreznega nadzora, soustvarja in poustvarja prihodnost slovenskega zdravstva – in tako že vnaprej onemogoča njegov razvoj in razcvet?

Poznavalci ocenjujejo, da bo velik dosežek, če bo v praksi finančni vložek povrnilo zgolj 30 odstotkov tega projekta. Kaj pa ostalo? Izgubljeno v vesolju, v nepregledni planjavi številnih projektov, ki so na Slovenskem nasploh, ne le v zdravstvu, razvojnemu dometu pridodali pridih koruptivnega, rušilnega, slabšalnega?

Da ne bi bili kakor koli krivični, smo ministrstvo za zdravje prosili za najnovejše podatke glede izvajanja omenjenega projekta – in po dveh tednih prejeli odgovor sektorja za eZdravje, da so vprašanja in s tem tudi odgovori vezani na plan izvajanja aktivnosti, ki ga pripravljajo v skladu s priporočili računskega sodišča, in da bodo več informacij lahko posredovali šele po 15. februarju.

Saj ne more biti res! Kaj res? Očitno je res prav to – glede na dodatno pojasnilo, da nosilci projekta »delajo na tekočih zadevah«. Na uvajanju eRecepta, medtem ko se bo projekt eNaročanje (pilotno) začel junija, postopna razširitev na vse izvajalce pa bo sledila od julija dalje … Predvidoma.

Bomo videli. Za zdaj velja počakati predvsem na pojasnila nosilcev projekta eZdravje računskemu sodišču. O tem, kako bodo načrtovani in vse prej kot poceni projekti delovali na zdravje slovenstva. Upajmo, da ne v smislu retorično-notorične nevednosti, ubesedene povsem po domače, v enozložni stavčni povedi: E, zdravje, kaj bi s tem?