Fantazma enotnosti

Evropski voditelji so se prejšnji teden v Bratislavi, prvič po 43 letih, sestali brez predstavnika Velike Britanije. Prvi vrh 27 članic je nakazal evropsko življenje po brexitu, čeprav se proces ločitve ni še niti začel. Toda kar je bilo mišljeno kot demonstracija enotnosti, je izzvenelo povsem drugače. Za to je poskrbel Matteo Renzi.

Nisem zadovoljen z zaključki in ne bom uprizarjal predstave o enotnosti, je izjavil italijanski premier. Na tiskovni konferenci v slovaški prestolnici je stal samotno pred mikrofonom. Na treh nedavnih vrhunskih sestankih – v Ventoteneju, Maranellu, Atenah, vselej ob Angeli Merkel in Françoisu Hollandu oziroma vsaj ob enem od obeh – je bil del pomembne trojice. Tokrat je ostal sam. Trio Nemčije, Francije in Italije se je sesul komaj en mesec po srečanju na letalonosilki Garibaldi.

Poteza predsednika vlade je presenetljiva zaradi ostrine, še bolj zaradi pozicioniranja Italije v direktoriju EU. Renzi se rad sonči v družbi velikih, to lahko opazujemo ves čas po brexitu. In vendar sta priseljevanje in varčevanje temi, ki najbolj razgaljata razlike med tremi velikimi. Hkrati sta postali bistvo Evrope, na tem se je zlomila EU. Neobičajno trde govorice Italije ni mogoče zvesti samo na užaljenost ali notranjepolitične izračune, pa čeprav je Renzi populist.

Bil sem oster do dokumenta, v katerem ni niti vrstice o Afriki in priseljevanju in niti o rasti in socialni Evropi; nov zagov terja spremembo evropske smeri, je v intervjuju za Corriere della Sera povedal Renzi. Govoril je o sprenevedanju, češ da je vprašanje migracij izčrpano s sporazumom med EU in Turčijo, in o hlinjenju, da evropska varčevalna politika ni bila napaka. »Treba je priznati, da je evropsko varčevanje polomija, medtem ko je ameriška politika investicij Obamovi administraciji prinesla rekordno število delovnih mest. Ne gre za napad, gre za stvarna dejstva.«

Italijanski ministrski predsednik je razdrl fantazmo evropske enotnosti, krčeviti poskus skupinske koreografije, ki so jo kazile samo višegrajke. Priseljevanje in varčevanje sta središčni za prihodnost Evrope, brez dogovora o tem ni mogoče naprej. Toda vrh v Bratislavi se je končal, kot se vrhunski sestanki vedno končajo: z lakiranjem dokumentov, modifikacijami in intervencijami nižjih uradnikov, prestavljanjem vejic v besedilih brez horizonta, pravi Renzi. Kot da so Evropa samo še finančna pravila in tehnični algoritmi.

Medtem Libija tone v kaos. Italija jo ima pred nosom, zelo dobro razume, da je severna Afrika evropska prioriteta, s tem bi se morala Unija ukvarjati na strateški ravni. Zaradi Isisa postaja ena večjih varnostnih groženj, smo sredi novega migrantskega vala v Italijo. Po ustavitvi balkanske poti je spet v ospredju mediteranska smer iz Libije, medtem ko EU vnovič prepušča Italijo samo sebi. Renzijev predlog o vseobsežnem migrantskem paktu nima podpore. Evropa je nezainteresirana, kakor da gre za italijanski, ne evropski problem.

Nacionalni egoizmi so prekrili evropsko politiko.