Tiskane izdaje
Na lestvici do zlovešč si bil le »rahlo nadležen«, Mu je rekla Ona. Sem ju gledala na filmskem platnu in uživala v moški rahločutnosti. Skrbela ga je stopnja nadležnosti. Na to smo občutljive ...
Mojster za definiranje nadležnosti je bil že Konfucij. Ko modrec pokaže k zvezdam, je rekel, samo bedaki gledajo njegov prst. Konfucija si bom drznila nekoliko popraviti: ne bedaki, ampak oni z maslom na glavi. Maslotvorci, takorekoč. Ti se vselej raje zazrejo v prst, ki kaže na srž problema, namesto na problem, nakar - reagirajo. Običajno burno. Na lestvici do - skrajno nadležnega ...
Včeraj sem brala, kako nadležno so na novinarje Dnevnika pritisnili v Zavarovalnici Triglav. Ker so poročali, kot po okusu Matjaža Rakovca, prvega zavarovalničarja, ne bi smeli, se je ta namenil časopisno hišo kaznovati. Nehal je oglaševati pri njih in šel oglaševat v časopise z deset, pa celo stokrat nižjo naklado in na portale, ki jih bere komaj peščica. Novinarji so zagnali halo, kot se spodobi, poiskali še tretje in četrto mnenje, ki zagovarja pravico javnosti, da ve, kaj se dogaja in še v drugo pokazali s prstom na - zvezdo Rakovca.
Take odločitve o discipliniranju medija, kot jo je sprejel Rakovec, je rekla stroka, se ne splačajo, z vidika ugleda Zavarovalnice so celo škodljive. Kaj mora z direktorjem, ki mu škodi, storiti lastnik, se ve. Da je škodljiv, pa lastnik ne bi izvedel, če novinarji ne bi še v drugo s prstom pokazali nanj.
Ne vem, zakaj kolegi iz konkurenčne hiše zganjajo tak vik in krik. Nje je gospod vsaj od spredaj. Poznam primer iz večje časopisne hiše, kot je Dnevnik, ko so novinarja, no, novinarko, od - zadaj. Se je našel direktor, ki je tako kot Rakovec, zlovešče presodil, da ženska o sežiganju odpadkov, eeh, o njegovi firmi, ne piše prav rahločutno. Iz prispevkov, ki mu niso bili všeč - bi verjeli, da mu ni bil niti eden? - je dal sestaviti dosje. Takšnega, kilogramskega na oko, in še nekaj dekagramov je tehtal, je potem dobila ta velika časopisna hiša. Novinarka ni dobila - nič, čemur se reče tudi, da je dobila od - zadaj. Zato še na direktorjevo zvezdo ni mogla s prstom pokazati, tako da, kolegi z Dnevnika, sploh se vam ne godi najgrje ...
Ko smo pri odpadkih. Zakaj bi jih sploh sežigali?! Porabimo jih. In ker še čisto malo manjka, da turizem v Zasavju postane glavna gospodarska panoga, predlagam smetarsko-turistični projekt, kakršni »palijo« v svetu. A veste, da ljudje tam spijo v hišah iz odpadkov? V hotele iz odpadkov turisti kar drvijo. In če že hoče kakšna firma v Zasavje pripeljati plastiko, gume in odpadna olja iz tretjega sveta, naj iz njih naredi hotel. »Garbič« hotel. Ne pa da jih sežge, da potem vse rahločutne ženske vihajo nosove. Dvanajst ton smeti potrebuješ zanj.
V Madridu, na Plazi de Callao, je tak hotelček stal pet dni, še dvoposteljne sobe je imel, narejen pa je bil iz vsega, kar je plima naplavila na angleške, nemške, italijanske, španske, pa tudi na francoske obale ... In ker gredo ponavadi dosjeji v smeti, jaz za zasavski Garbič hotel odstopim svojega. Za portal s štirimi zvezdicami. Konfucijevimi ...
