Tiskane izdaje
Dejal je, da je spet odločil tako, kot mora biti odločeno, in da je nad njim samo še nebo. Če bi zdaj dopustil referendum, bi sledila neustavna katastrofa. Odločil je bolj modro od neba. Kako lahko kdo sploh podvomi? Ustavna je bila tudi poteza pred poldrugim letom, ko se je odločil v rikverc. Razumljivo, saj referendum o penzijah tedaj ni prav nič kazal na katastrofo. Za takšno tudi tedanjo najbolj modro odločitev je kriv sam lepi Bruto Pohar, ki ustavnih sodnikov ni opozoril, da bi brez pokojninske reforme že prihodnji teden imeli Maje na vratih. Janez (Ivan) Šajna ima katastrofo in Maje vedno pri roki. Če Ernesto ne bi odločil, kot je, potem bi bil konec res konec.
Zakaj torej ustavni izlet v zakonodajno klop pri Ankaranu? »Ker 212. občina še ne prinese katastrofe!« Zakaj ustavni izlet v temelje morale in etike na Titovo cesto? »Ker si je drznil ziniti: Ja ne priznajem taj sud! In ker je (Tito) plezal nad modrino neba.« He: Ta svet ni dovolj velik za naju oba! je rekel Ernesto, skoraj prepričan, da je Tito mrtev. Ali nam lahko zdaj kdo pove, kaj si je Ernesto upal reči Titu, ko je bil maršal še živ?
Je pa Ernesto naredil čudež. Premaknil je Černača. To je tistega ministranta, ki se je najprej maščeval cestninski postaji na Logu pred Ljubljano, in ga še Finance niso uspele zbezati iz logistične luknje. Po enem letu ždenja in premlevanja, kaj bi ponudil učinkovitejšega od drugega tira, je dan po Ernestovem prikazanju v Luko Koper privršal ukaz: »Naredite mi to luko spet nemško!« Javol! In tako so v Kopru dobili jasno sporočilo, da najboljše logistične kadre vzgajajo na Ljubljanici in Pivki. Spoznajo se tudi na logistiko fekalnih odplak. Uporabili pa bodo isto orožje, kot so ga odhajajoči nadzorniki: začeti je treba z revizijo in sodnimi postopki ter obsoditi vsaj 50 odstotkov kriminalcev. Slovenija je sestavljena iz 50 odstotkov kriminalcev, preostalih 50 odstotkov je na oblasti.
Ko se je minuli četrtek pojavila napoved, da v Piranu pripravljajo akcijo Hotov si, so si v Ljubljani spet narobe predstavljali geslo. Če namreč v Horici rečejo, da hre use u maloro in da ha bojo po hobci in mu hlavo uodtrgali, tega ni mogoče tako enostavno prenesti v Piran. V Piranu se je namesto »gotof si« in namesto »spel se« zgodila podporna parada ponosa.
Bossman naj mirno spi. Medtem ko so po vsej Sloveniji proti županom vzklikali trda gesla, so njega (edinega v državi, zaradi njegovih izjemnih zaslug) podprli najbolj vneti oboževalci in mu od srca izrazili podporo. »Hotov si,« so skandirali na Tartiniju. Tudi tistih 22 na trgu je bilo Hotovih. To v Piranu ni nič posebnega. Tudi podžupanja Meira Hot je Hotova. Če v Piranu rečeš »hotov si«, je to povsem nasprotno od tega, kot to zveni v Horici. Hotov si pomeni, da te imajo ljudje radi in da bi zate naredili vse. Še posebno, če župan naredi zate vse. In tako bodo živeli srečno do konca svojih dni.
