Iz dežele kralja Matjaža: Blazno prijazno

V Matjaževem kraljestvu je zadnje čase prijazno, kot še nikoli. Sicer se dvorjani še vedno vozijo po razdrapanih cestah, o kakšni hitri varianti ne duha ne sluha, in še vedno je laže kot službo na Koroškem najti krokodila na Peci, a neprijazni videz vara. Občine namreč kar tekmujejo, katera bo pridobila bolj zanimivo priznanje, komu vse je prijazna. In če je soditi po količini teh priznanj, je Koroška najprijaznejši kot na svetu.

Začelo se je s prijaznostjo invalidom, s tem nazivom se kitijo Radlje, Slovenj Gradec in po novem tudi Ravne. Ravne se ponašajo tudi z listinama starejšim prijazna občina in mladim prijazna občina, do populacije srednjih let pa so za zdaj še nekoliko manj prijazni, saj jih k temu ne zavezuje nobena listina. Mladim prijazni sta tudi občina Črna (kljub temu pa mladi niso prijazni do nje, saj se kar naprej izseljujejo) ter občina Radlje, ki je poleg mladine in invalidov prijazna tudi do otrok, za kar imajo uokvirjeno potrdilo od Unicefa.

Kralj Matjaž pa je kljub obilju prijaznih priznanj prepričan, da so občine še preskromne. Zato je zanje že izpisal kup listin, o katerih ni dvoma, da bi si jih občine zaslužile. Prevaljam bo npr. podelil listino Mahinacijam prijazna občina, Slovenj Gradcu pa listino Zaposlovanju po zvezah prijazna občina. Muta si je krvavo zaslužila listino Aferam prijazna občina, Črna pa se nadvse močno angažira za listino Hotelirjem prijazna občina. Podvelka si lahko obeta listino Županu prijazna občina, saj si enega in istega volijo že dvajset let. Slovenj Gradcu je nameraval Matjaž podeliti še listino Blefiranju prijazna občina, a so ga prehiteli in si jo za 15.000 evrov kupili sami.

Kljub temu pa bi Matjaž raje videl še kakšno drugačno potrdilo, npr. gospodarstvu prijazna občina ali naložbam prijazna občina. Očitno so se prav tega domislili tudi eminentni slovenjgraški rotarijanci, ki so na »prijateljsko-poslovni« obisk povabili »osem pomembnih oseb«, navedli so Pakistanca, Kitajca in Makedonca, za katere so zapisali, da »med drugim želijo poiskati zanimive naložbene možnosti, s katerimi bi v našo državo sprostili večja investicijska sredstva«, denar pa bi namenili inovacijam, spodbujanju podjetništva in krepitvi gospodarske rasti.

Bravo, je ploskal kralj Matjaž; kdo lahko danes sploh še najde mogotce, ki bi v našo državo radi »sprostili« kupe denarja?! Po luknjastem stanju sodeč smo do zdaj poznali le takšne, ki so denar iz države »sprostili« v svoj žep, nam pa pustili luknje, ki jih lahko zdaj flikamo na lasten račun, medtem ko bodo njihovi ostali nedotaknjeni. Matjaž je torej upravičeno pričakoval, da se bodo premožni rotarijanci izprsili in osem pomembnih oseb kraljevsko počastili. Očitno pa je varčnost udarila tudi v njihove vrste, saj so si »manjšo pogostitev koroških jedi« zase in za podmazovanje osmih pomembnih oseb izposlovali v obliki prispevka od koroških kmečkih žena. Sicer pa je par klobas, kepa skute in kupček grumpov za kmetice mala žrtev, če so s tem pripomogle k reševanju države, kajne.