Iz dežele kralja Matjaža: Keš fabrika

V Matjaževem kraljestvu so že v mračnem srednjem veku znali s financami, saj je v Slovenj Gradcu obratovala kovnica denarja, kjer so si kar sami kovali cekine. Od vseh nekdanjih koroških fabrik: štumf fabrike (Tovarne hlačnih nogavic), zic fabrike (Prevent), matere fabrike (železarne) in še kakšne fabrike, se Matjažu še najbolj toži prav za keš fabriko.

Ker pa so se v polpretekli zgodovini nekateri vrhovni občinski zanesenjaki obnašali, kot da srednjeveška keš fabrika še vedno deluje, in to s polno paro, se lahko danes mesto pohvali s kar nekaj prečudovitimi nasedlimi naložbami, otrplimi znanilkami napredka, v katere so se zagnali, še preden so zanje našli dovolj denarja. Ostržkova taktika (posadiš zlatnik, pa zraste drevo, polno zlata) je že njega pustila z dolgim nosom, še slabše pa se je obnesla pri načrtovanju občinskih naložb. Izkazalo se je namreč, da če zgradiš betonsko ogrodje, še ne boš imel glasbene šole. Če zazidaš poslovno cono, še ne boš imel posla. Če si daš narisati šokantno drage načrte za operno hišo, še ne boš imel operne hiše. Če vržeš dva milijona evrov v močvirnati travnik, iz njega ne bodo kar pognale 15 milijonov vredne terme. Na koncu, pod črto, je kralj Matjaž naračunal, da so imeli z naložbami v napredek doslej same stroške in nič napredka.

A kot kaže, se bo tudi to kmalu spremenilo in mesto se bo spet vrnilo na pota stare slave nekdanje keš fabrike. Matjaž je opazil, da za občinsko graščino, po reki, ki teče pod grajskim obzidjem, kopljejo z bagri. Župan Čas se je najprej sicer nekaj izgovarjal, da gre za zagotavljanje poplavne varnosti, a ko ga je Matjaž malo privil, je le priznal, da kopljejo zlato. Kaj drugega jim v časih »naravnih katastrof« ne preostane, saj so ugotovili, da cekinov ni več kje jemati, pa še tisto, kar nekako napraskajo, jim država z veseljem pobere s kakšnimi novimi davki. Pod naravne katastrofe župan tako po novem uvršča poplave, sušo, plazove, žled in vse odločitve vlade.

Popolnoma drugačno pot pa so že pred leti ubrali v Radljah, saj gradijo kot nori, in to skoraj brez denarja. Pri njih Ostržkov sistem očitno deluje, saj vsadijo malo drobiža, zrastejo pa jim nov stadion, nova športna dvorana, hotel ... za vse to pa poskrbi čudežno gnojilo za rast, ki se mu reče javno-zasebno partnerstvo ali poenostavljeno – kredit na 20 let. Ker pa so se nehvaležni dvorjani začeli pritoževati, da bo občina s takim načinom gospodarjenja zapufana še v času njihovih pravnukov, so zdaj izpopolnili sistem in ogromno, prazno veleblagovnico sredi Radelj kupili kar brez denarja! Za celo bajto so dali (izposojenih) 275.000 evrov, polovico je bodo obdržali zase, polovico pa preprodali po dvojni ceni – 275.000 evrov. Kupci se menda že drenjajo v vrsti pred občino. Kralj Matjaž se ne more načuditi in samo upa, da župan Bukovnik, ki je sam neke vrste keš fabrika, ne bo ponovno izvoljen za župana, pač pa določen za premiera. Zapufani smo sicer že, nujno pa potrebujemo nekoga, ki bo obvladal še nakupe brez denarja in prodajanje državnih podjetij po dvakratni ceni.