Kam nas bo odpihnilo?

Ne glede na to, da za vsakoletno potovanje od vrat do vrat potrebujemo vsaj 24 ur in se bo polet ponavadi zgodil s postankom v drugi državi, se vedno kot otroci veselimo ponovnega odhoda v Slovenijo. Pripravljati smo se začeli že vsaj mesec dni prej, in ko je prišel dan D, smo bili v slogu singapurske proaktivne birokracije že popolnoma pripravljeni.

Srečanje s starši in drugimi družinskimi člani je vedno polno veselih in srečnih trenutkov. Moderna tehnologija nam zdaj omogoča veliko lažjo in boljšo komunikacijo, in ko ste v tujini, veliko pomeni stik z najdražjimi, ki živijo nekaj tisoč kilometrov stran. Nič pa ne more nadomestiti trenutka, ko po dolgem času spet v živo zagledate očeta in mamo. Ko se potem dobite še s prijatelji in znanci, hote ali nehote dobite tudi najnovejše informacije o razmerah doma.

Razveseljujoč je podatek, da se brezposelnost še vedno zmanjšuje. Deloma zaradi novih delovnih mest, deloma pa tudi zaradi izseljevanja v druge države. Zdelo se mi je zanimivo, ko sem v pogovoru s prijatelji med drugim izvedel, da imajo večja podjetja na Gorenjskem že težave pri pridobivanju novih sodelavcev, saj se izkušeni kader predvsem zaradi višjega osebnega dohodka seli v Avstrijo in Nemčijo, medtem ko ustrezne zamenjave na trgu prostih delavcev ni. Nekatera podjetja zdaj poskušajo preko agencij dobiti delovno silo iz drugih držav, kar bo posledično odprlo nova vprašanja, zlasti s stališča dolgoročnega reševanja nastale problematike.

Nekega dne smo se z družino odločili tudi za krajši, dvodnevni izlet na Dunaj in v Bratislavo. Dolgo nisem bil v cesarskem mestu, zato me je zelo zanimalo, kako Dunaj deluje danes, pa tudi družina se je izjemno veselila obiska avstrijske prestolnice. Že ob vstopu v mesto nas je prevzel vtis kozmopolitanske metropole, kjer imaš občutek, da jim kultura in umetnost ogromno pomenita. Lepo urejena pročelja, veliko oglasov za kulturne prireditve, čistoča in red na vsakem koraku ter predvsem občutek živosti kamor koli pogledaš so to samo še potrdili.

Ulica Kärntner že navsezgodaj zjutraj poka po šivih zaradi množic turistov, ki se tja valijo iz vseh smeri, medtem ko  palača Schönbrunn še vedno vzdržuje svojo kraljevskost. Kot bi se tam čas ustavil. Sprehod po sobanah, v katerih sta delala in počivala Marija Terezija in Franc Jožef, navdaja s strahospoštovanjem, zlasti ko preberete podatek, da se je na tem kraju igrala tudi Marija Antonija, kasneje bolj znana po imenu Marija Antoaneta, ki je življenje kočnala pod giljotino francoskih revolucionarjev. Schönbrunn je skupaj s čudovitimi vrtovi v okolici pravi turistični magnet še danes, saj dvorec vsako leto obišče več kot dva milijona in pol ljudi.

Naslednji dan nas je čakalo še eno prijetno presenečenje. Med vožnjo od Dunaja proti Bratislavi smo že od daleč opazili neskončno vrsto visokih vetrnic, ki so stale ob avtocesti in na ekološko čist način proizvajale električno energijo. Z ženo sva jih sprva lepo štela, vendar sva nehala pri številu 100. Občudovala sva njihovo eleganco in kljub neznanskemu trudu nisva videla niti ene ptice, ki bi se zaletela v turbino s propelerji. Avstrija je v zadnjih petih letih podvojila izkupiček vetrne energije, saj so v razvoj vetrne energije vložili 1,7 milijarde evrov. In trend se nadaljuje.

Do leta 2014 so naši severni sosedje postavili že 1016 vetrnih turbin, ki zagotavljajo 2095 megavatov čiste električne energije, kar posledično predstavlja 7,2 odstotka električne porabe v državi. Po nekaterih študijah bodo vetrne turbine v Avstriji do leta 2020 pokrile že 24 odstotkov eletrične porabe. Danska, denimo, pokrije že 40 odstotkov električne porabe z vetrnicami. Avstrijci so trenutno na sedmem mestu v svetu po količini proizvedene električne energije na vetrni pogon in v branži imajo v 160 podjetjih (ne)posredno zaposlenih 5600 ljudi.

V Sloveniji imamo trenutno samo eno večjo vetrno elektrarno, in sicer pri Dolenji vasi s potencialnim izkupičkom 2,3 megavata električne energije. Slovenija se je obvezala, da bo do leta 2020 četrtino električne energije proizvedla iz obnovljivih virov energije in do takrat bi potrebovala vsaj 50 megavatov inštalirane vetrne moči, to je vsaj 25 dvomegavatnih vetrnic. Ker se zadeva že več let ne premakne z mrtve točke, bo zanimivo spremljati, kako bomo izpolnili dane obljube.

Vetrna energija v primerjavi z nafto in plinom ne predstavlja nikakršne nevarnosti ne za ljudi ne za okolje. Prav tako še nikoli ni bila vzrok za nobeno vojno (Irak?), sam transport od elektrarne do končnega odjemalca je prav tako neoporečen. Glede na vse finančne mahinacije in manipulacije v pozvezavi s potratnim projektom Teš 6 bi se morala Slovenija toliko bolj usmeriti v razvoj alternativnih energij, pri tem pa čim bolj učinkovito črpati razpoložljiva evropska sredstva za ta namen.

Med drugim tudi zato, da bi domači proizvajalci vetrnic lahko poslovali tudi doma.

***