Kombinatorika dan potem
Danes se začne interpretacija, kdo je zmagovalec in kdo krivec za poraz, in začne se lobiranje, koga želijo stranke od svojih kandidatov poslati v Bruselj za komisarja.
Odpri galerijo
Evropske volitve KARIKATURA: Marko Kočevar
Kakšne bodo notranjepolitične posledice včerajšnjih evropskih volitev?
Redne državnozborske volitve bodo namreč šele leta 2022. To pomeni, da premier Marjan Šarec svoje priljubljenosti pri volivcih do takrat ne bo mogel neposredno preveriti. Koalicijski pritisk, koga naj predlaga za evropskega komisarja, se bo zato gotovo stopnjeval. SD si na komisarskem mestu želi videti Tanjo Fajon. Zaradi včerajšnjega rezultata bo SD gotovo poskušala vplivati na razmerja znotraj koalicije. Čeprav imata SD in LMŠ enako število evropskih poslancev, bo SD tri odstotne točke boljši izid želela unovčiti. In sicer ne glede na to, da bo z odhodom Milana Brgleza v Bruselj stranka v domačem državnem zboru izgubila enega poslanca, v klopi SMC pa se bo usedel bivši poslanec Dušan Verbič. SMC bo spet imela deset poslancev, enako kot SD, kamor je po lanskih volitvah prebegnil Brglez.
Premier Marjan Šarec ima glede izsiljevanja s komisarskim kandidatom tri možnosti: prva je, da pritiskom ne popusti in vztraja s svojim kandidatom. Izkušnja zadnjega evropskega mandata, ko je takrat vodilna SMC predlagala svojo kandidatko Violeto Bulc, čeprav SMC na dan evropskih volitev leta 2014 sploh še ni obstajala, kaže, da vodilna stranka nima nobenih koristi od svojega komisarja.
Druga možnost je, da LMŠ popusti koalicijski partnerici in jim da komisarja. Kakšno zagotovilo ima, da mu SD v koaliciji ne bo povzročala težav, če ji popusti? Včerajšnji izid je najverjetneje spremenil tudi strankarske načrte glede razmisleka o prihodnjem vodstvu SD. Bodo v SD ustavili razmišljanja o zamenjavi in čez kakšno leto iz Bruslja kot novega predsednika stranke potegnili Brgleza, ki najbolj nagovarja trdo jedro levih volivcev? Te zdaj precej uspešneje kot SD nagovarja Levica, ki pa ji včeraj ni uspelo dobiti nobenega evropskega poslanca.
Tretja možnost je vprašanje politične kombinatorike: Ali lahko Šarec trgovanje s komisarskim mestom izkoristi v svoj prid in utrdi svoj položaj na čelu koalicije, svojo stranko pa organizacijsko okrepi z združitvijo? Namreč – kaj se zgodi, če Šarec komisarsko mesto ponudi kateremu od šefov koalicijskih strank ter ga za pet let in komisarsko plačo milijon evrov v tem času pošlje v Bruselj?
Redne državnozborske volitve bodo namreč šele leta 2022. To pomeni, da premier Marjan Šarec svoje priljubljenosti pri volivcih do takrat ne bo mogel neposredno preveriti. Koalicijski pritisk, koga naj predlaga za evropskega komisarja, se bo zato gotovo stopnjeval. SD si na komisarskem mestu želi videti Tanjo Fajon. Zaradi včerajšnjega rezultata bo SD gotovo poskušala vplivati na razmerja znotraj koalicije. Čeprav imata SD in LMŠ enako število evropskih poslancev, bo SD tri odstotne točke boljši izid želela unovčiti. In sicer ne glede na to, da bo z odhodom Milana Brgleza v Bruselj stranka v domačem državnem zboru izgubila enega poslanca, v klopi SMC pa se bo usedel bivši poslanec Dušan Verbič. SMC bo spet imela deset poslancev, enako kot SD, kamor je po lanskih volitvah prebegnil Brglez.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Premier Marjan Šarec ima glede izsiljevanja s komisarskim kandidatom tri možnosti: prva je, da pritiskom ne popusti in vztraja s svojim kandidatom. Izkušnja zadnjega evropskega mandata, ko je takrat vodilna SMC predlagala svojo kandidatko Violeto Bulc, čeprav SMC na dan evropskih volitev leta 2014 sploh še ni obstajala, kaže, da vodilna stranka nima nobenih koristi od svojega komisarja.
Druga možnost je, da LMŠ popusti koalicijski partnerici in jim da komisarja. Kakšno zagotovilo ima, da mu SD v koaliciji ne bo povzročala težav, če ji popusti? Včerajšnji izid je najverjetneje spremenil tudi strankarske načrte glede razmisleka o prihodnjem vodstvu SD. Bodo v SD ustavili razmišljanja o zamenjavi in čez kakšno leto iz Bruslja kot novega predsednika stranke potegnili Brgleza, ki najbolj nagovarja trdo jedro levih volivcev? Te zdaj precej uspešneje kot SD nagovarja Levica, ki pa ji včeraj ni uspelo dobiti nobenega evropskega poslanca.
Tretja možnost je vprašanje politične kombinatorike: Ali lahko Šarec trgovanje s komisarskim mestom izkoristi v svoj prid in utrdi svoj položaj na čelu koalicije, svojo stranko pa organizacijsko okrepi z združitvijo? Namreč – kaj se zgodi, če Šarec komisarsko mesto ponudi kateremu od šefov koalicijskih strank ter ga za pet let in komisarsko plačo milijon evrov v tem času pošlje v Bruselj?
