Laboratorij populizma

»Ponosen sem, da sem populist.« Izjavo Mattea Salvinija, 41-letnega voditelja Severne lige, ki je bil častni gost na strankarskem kongresu Nacionalne fronte v Lyonu, je pospremil bučen aplav. Ob njem je stala Marine Le Pen, med objemi in poljubi je pritrjevala, da je Salvini na evropski fronti eden njenih najzvestejših zaveznikov. Poleg so bili Geert Wildes, šef islamofobične nizozemske stranke PVV, vodja avstrijskih svobodnjakov Heinz-Christian Strache, pa predstavniki bolgarske, češke in flamske skrajne desnice. Protievropska fronta nemara ni videti pretirano močna in tačas ne more preusmeriti glavnega toka v EU. Pa vendar je Marine Le Pen na čelu najmočnejše politične stranke v Franciji, medtem ko utegne Severna liga kmalu vstopiti v središče italijanske politike.

Na javnomnenjskih lestvicah je Matteo Salvini tik za Matteom Renzijem. Prvič, odkar je postal premier, Renzi v razmerju z volivci izgublja točke, medtem ko jih Severna liga pridobiva. Vsenavzoči Salvini je videti skorajda edina opozicija vladi, v rigidni svet italijanskih političnih strank je vnesel nov veter. Ima ambicijo, da prevzame vodstvo postberlusconijeve desnice, rad bi povezal vse postfašistične sile, hoče lepenovsko stranko.

Ko je po odhodu opešanega Umberta Bossija pred letom dni prevzel stranko, je bila ta zaradi finančnih škandalov videti tako rekoč odpisana. Pretekli mesec se je odlično odrezal na lokalnih volitvah, presenetil je samega sebe: Berlusconijeva Naprej Italija je dobila ponižujočih osem odstotkov, Liga dvakrat več. Zanj je to pomembna zmaga, ki razpira dilemo, ali ni desnica morebiti že dobila novega voditelja, ali Salvini ne postaja tisto, kar je bil Berlusconi, čeprav novinec nakazuje drugačno, vse bolj črno, skrajno desno smer.

Njegov agresivni konservativizem se kaže kot zmagovit. V javnomnenjskih anketah Demosa ima 30-odstotno podporo, medtem ko je februarja 2013 stranka imela komajda štiri odstotke podpore. Tačas je edina politična sila v Italiji, ki raste. Potem ko se je Salvini odrekel zgodovinski identiteti Severne lige, ideji separatizma, jo je pomaknil tja, kjer je evropska skrajna desnica. Predvsem bliže Nacionalni fronti. Njegova govorica je nepopustljiva, podobno kot Le Penova v Franciji in Nigel Farage na Otoku nasprotuje priseljevanju, islamu, evru. V Italiji, ki je v globoki krizi, zlahka izrablja trenja v družbi, Severna liga nima več značaja severnoitalijanske stranke, privržence nabira tudi na italijanskem jugu. Politolog Ilvo Diamanti in pronicljiv analitik javnega mnenja pravi, da je Liga postala nacionalna desnica, »La Ligue Nazionale«, zvest odmev Nacionalne fronte Le Penove.

Italija je kot laboratorij desnega populizma v Evropi, je že pred časom zapisal geopolitični Limes. Medtem ko eno redkih političnih novosti na celini predstavlja Paolo Iglesias in njegov fenomen Podemos, ki je izšel iz španskega gibanja indignados, je drugod na pohodu skrajna desnica. In če so se njena stremljenja nekdaj zdela pretirano optimistična, zdaj niso več utopična.