Levo mnenje: Dan, a lahko pride Diellza kej dol?

Ženske že kot punce začnemo razmišljati o imenih naših naslednikov in naslednic. No, vsaj večina, se mi zdi. Pri meni se je morebitnih imen zamenjalo že kar nekaj, zadnja leta pa vseeno vztrajam pri dveh za fantka in enem za punčko. Ne povem, katerih, da mi jih ne bo kdo pljunil.

Spletna stran statističnega urada je, o tem sem enkrat že pisala, eno samo veselje. Pozabite na kratkočasenje po facebooku, stat.si je tista prava stvar. Še posebej če se lotiš brskanja po najpogostejših imenih zadnjega desetletja ali dveh. Tudi o imenih sem enkrat že pisala – o tem, kako je videti povprečna Mojca, pa na kaj se pali povprečna Irena. O Dionih, Eliasih, Tayih in Alejnah pa nismo rekli še nobene.

Takole je: zavedam se, da je težko zadovoljiti nepregledno množico ljudi, ki si po rojstvu tvojega otroka lastijo pravico do izražanja svojega mnenja o njegovem imenu. Verjamem, da se bo – oh, pa še kako se bo – ob imenu mojega otroka privzdignila marsikatera obrv. Privzdigne se že dandanes, ko ime komu zaupam, pa kaj.

Zato bo morda malce nepošteno, kar bom storila v naslednjih vrsticah, ampak glejte, življenje ni potica, vsekakor pa ni vedno fer.

Prvi na seznamu najpogostejših imen, ki se prvič pojavijo po letu 1990, je, dame in gospodje, Tian. Tian je, pa ne, da me moti, najbrž občutljivo dete, ki ne zna igrati nogometa in se med urami športne vzgoje raje druži s sošolkami in njihovim gumitvistom. On je tisti, ki gumitvist drži, saj tudi skakati ne zna prav dobro.

Mai, to je drugo najpogostejše ime na seznamu novih imen, ni daleč za njim. Mai in Tian sta najbrž kar prijatelja. Ko zrasteta, bosta morda tudi kaj več od tega, bogjimapožegnaj. O Neju, Teju in Tineju (četrto, peto in šesto mesto) ne bi zgubljala besed, predstavljam pa si, da so vsi po vrsti blond. Imamo tudi Davuda (šestnajsto mesto), ime, ki ga ne morem izgovoriti brez ruskega naglasa. Na zdorovie, Davud, spasiba! Pa Bleona. Ja, Bleona. Ime, ki ga nosi petnajst ubogih, ubogih slovenskih deklet. In Ilhana. Teh je štirinajst. Najbrž so črnolase in skodrane. Džan je fantek, ki ima petnajst sotrpinov – in nobenega prijatelja. Danis je bosanski Denis, Gentrit pa kemijski element. Dion takisto.

V abecedo priljubljenih slovenskih imen se je z leti pritihotapila črka ipsilon. Imamo imena, kot so Enya, Naya, Emily, Tayra (Banks?), Alya, Melany in Tay, precej pa je tudi takšnih, ki se palijo na kakor kot tuja imena v slovenski maniri. Žan Mark (pa ta je še okej), Timotei, Ameli, Hana s h-jem, se pravi Hanah, in kaj še vse ne. Po letu 1990 se je v Sloveniji rodilo tudi deset dečkov po imenu Bart. Ta mi je kar simpatična. Težko izberem zmagovalca v absurdnosti, ampak moja stava za tistega, ki bo, čim bo dopolnil 18 let, zavil do upravne enote in zamenjal ime, je: Erjon! Ne, ne! Blendi. Aja ne, Diellza! Uf, ali pa Fjolla. Ermal! Viva! Šana! Ah, očitno bo kar gneča.