Levo mnenje: Strel v koleno

Baje se je v soboto na Kongresnem trgu prav prijetno plesalo. Ni me bilo, priznam, imam opravičilo. A kar slišim, mi dviguje nič hudega sluteče kocine.

Na spletno stran Dela sem šla, saj veste, z vsake vstaje poročamo v živo, preverit, kako so protesti potekali. Tole mi je padlo v oči, glejte: »17:50 – Potem ko so pol ure vzklikali in žvižgali proti Zoranu Jankoviću 'Zoki, spoki!', se je množica od magistrata preselila na Kongresni trg. Tam poteka pester kulturno-glasbeni program.«

Tam poteka pester kulturno-glasbeni program?! Resno? Na velikem odru na Kongresnem trgu? Z ograjo in vsem? Samo trenutek, prosim. Se je praznovalo novo leto ali protestiralo? In kdo je to plačal? Koliko je sploh stalo? Je morda celo župan tisti, ki je uredil dovoljenje za postavitev odra? Kaj se dogaja, no?

Potem sem na tviterju prebirala »prepucavanja« o tem, ali si je mož z vilami zaslužil pridržanje ali ne. Obstaja tudi videoposnetek, ki naj bi nas zaradi policijske agresije vse pognal na noge. Mož z vilami je, na sumu ga imam, da je prisotnost kamer in novinarjev precej potencirala njegovo bolečino, kar naprej javkal, da »ima poškodbo«, da »se ne upira«, »kaj sem pa storil« in podobno.

Oprostite, no, ampak človek je med množico prinesel vile. In ljudje kažejo s prstom na policiste, resno? Verjamem, da gospod nikomur ni nič hotel, ampak, kaj pa, če? Kaj pa, če bi se mu snelo? Ali ni to, roko na srce, vendarle del slovenske folklore? Človeku se sname in ubije soseda, ženo, psa. Mislim ... Tolikokrat se je to že zgodilo čisto blizu nas, zakaj bi se sprenevedali? Policisti so možaka z vilami bojda pozvali, naj jim jih preda, pa tega ni hotel storiti. Na videoposnetku tega seveda ni videti. Baje so ga opozorili, da če rekvizita (priznajmo si, kljub umetno stopnjevani dramatičnosti dogodka so bile tiste vile res samo rekvizit) ne preda, bo priprt. Ko so mu zvili roke na hrbet (resda tudi sama ne razumem, da ga je moralo držati kar šest specialcev), pa vse narobe.

O čem torej razmišljam zadnje dni? Predstavljam si Janeza Janšo, kako udobno zleknjen v domač fotelj opazuje med seboj razdeljene vstajnike in se reži. »Ta mladi« kažejo s prstom na pisateljsko društvo, da »ta stari« že ne bodo govorili v njihovem imenu, večina se zgraža nad velikim odrom in »pestrim kulturno-umetniškim programom«, spet tretji so prepričani, da štirje priprti protestniki od pet tisočih pomenijo policijsko državo, četrti zavijajo z očmi nad Lubejem, petih na protestih itak ni, ker so jih prestavili na soboto, ko grejo oni ponavadi pač na izlet, šesti se valjajo po ljubljanskih afterjih, sedmi ...

Po mojem se je treba v Sloveniji, ko ti ljudstvo pokaže sredinec, res samo malce nasloniti nazaj, iti na pir ali dva, morda na krajše potovanje dol do Splita, in počakati, da ljudje drug drugemu prestrelijo kolena.