V nadaljevanju preberite:

Ko se je ustavno sodišče odločalo o tem, ali začasno zadržati izvrševanje tistih nekaj členov novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki določajo konstituiranje in začetek delovanja novega sveta zavoda, sprejetje novega statuta ter objavo razpisa za novo vodstvo zavoda, je po lastnih navedbah tehtalo med dvema vrstama protiustavnih škodljivih posledic, ki bi nastale tako, če se novela zakona tudi v tem delu uveljavi kot tudi v nasprotnem primeru, da se njena uveljavitev do dokončne odločitve v tem delu zadrži. Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve pritrdilo tako vladni strani, ki trdi, da pod sedanjim vodstvom RTV Slovenija prihaja do »številnih politično motiviranih pritiskov na zaposlene (predvsem na novinarje), do posegov v program, groženj in kaznovanj novinarjev ter številnih odpovedi novinarjev«, kot tudi sedanjemu vodstvu RTV Slovenija, ki trdi, da »bi bilo z uveljavitvijo oziroma izvrševanjem izpodbijanega zakona (zaradi posega v trajajoče mandate aktualnih programskih svetnikov in vodstva) nepopravljivo poseženo v institucionalno neodvisnost RTV Slovenija, ki izhaja iz 39. člena ustave«.