V kolumni preberite: 

»Kako je ime vodji wagnerjevcev?« me je prejšnji teden nenadoma vprašala moja mati. Razlog za njeno poizvedovanje je nekoliko nenavadno: novice o »dogajanju v Rusiji« (če uporabimo evfemizem za razraščajočo se gangreno putinističnega režima) je namreč spremljala prek italijanske televizije, saj naj bi bilo poročanje domače nacionalke namreč preveč zagledano v kranjski popek – ocena, ki ji je po čistki še zadnjih kakovostnih zunanjepolitičnih oddaj v mandatu prejšnjega vodstva težko osporavati. Toda čeprav je italijanska televizija še tako vneto poskušala slediti dogajanjem, se je njenim komentatorjem očitno ves čas izmuznila izgovarjava Prigožinovega imena: ob vseh možnih permutacijah verodostojnih in manj verodostojnih izgovarjav se je morala slovenska gledalka obrniti na svojega sina, da bi ji pomagal iz fonetične zmede.