Tiskane izdaje
Stališče MOL, da je treba v Vegovi ulici ohraniti drevored mogočnih bukev do njihove naravne smrti, četudi te ogrožajo spomenike glasbenikom v Plečnikovem parku pred Glasbeno matico in rimsko obzidje pod njim, pozdravljajo vsi ljubitelji drevja in naravovarstveniki. Žal pa je tako občinsko stališče le izjema, ne pravilo.
MOL si je tako velikodušno stališče do dreves v primeru Vegove privoščila zgolj zato, ker tam ni nobenega projekta zazidave in drevesa niso napoti nobeni načrtovani stavbi. Dokazov za to je ničkoliko po vsej Ljubljani. Med že izvedenimi projekti, kjer so bila prve žrtve modernizacije in (re)urbanizacije velikanska mestna drevesa, je treba omeniti garažno hišo pod Kongresnim trgom.
Tam so za nekaj sto parkirnih prostorov žrtvovali več platan (nekaj so jih odstranili, več pa močno obrezali). Še pred tem so ob Trnovskem pristanu zaradi pomladitve posekali ves Plečnikov drevored vrb žalujk (poleg bolnih tudi povsem zdrave), vsa mogočna drevesa pa so odstranili še v nekdanjem parku na Trgu OF. Zdaj je tam le gradbiščno-reklamna ograja za nikoli začeti projekt Emonika.
Izginil je še dobršen del akacijevega drevoreda ob Linhartovi ulici, prav tako ob Dunajski cesti in Vojkovi ulici (nadomestne sadike še zdaj niso zrasle v velika drevesa). Lokacij, kjer so padala drevesa, bi lahko našteli več deset.
Še huje pa je, da je MOL pripravljena vsakič znova žrtvovati mestna drevesa, ko gre za projekte, v katerih je udeležena sama ali v obliki javno-zasebnega partnerstva oziroma so v igri velik kapital ali županovi prijatelji.
Tako smo bili nedavno priče protestu krajanov iz Kunaverjeve, ki so zaman dvignili glas proti gradnji oskrbovanih stanovanj v Dravljah (javno-zasebno partnerstvo med MOL in podjetjem Mijaks). Investitorja sta namreč predvidela posek vseh 29 odraslih dreves, med njimi tudi velikanskih divjih kostanjev.
Namesto da bi projekt prilagodili drevesom in oba bloka skrčili po dolžini, so se jim zaradi desetih stanovanj raje odpovedali. Resda bodo zasadili 33 novih in več sto grmovnic, vendar pa je znano dejstvo, da bi bila ustrezna zamenjava za en sam tamkajšnji kostanj šele dva tisoč takih dreveščkov, za vseh 29 pa 58.000.
Prav tako se občina ni potrudila, da bi zaščitila drevesa v žepnem parku med Resljevo in Trubarjevo. Četudi je prostorski akt iz leta 1992 tam predvideval ureditev poslovne stavbe in izhod iz postaje mestne železnice, MOL ni storila nič, da bi v novi prostorski načrt iz leta 2010 vnesla spremembo in zapisala, da mora tam ostati žepni park.
Namesto tega je zdaj v zasebni lasti in le vprašanje časa je, kdaj bo zdajšnji lastnik iz njega poleg klopi in grmovnic odstranil tudi pet ali šest košatih dreves. In ga pozidal. Občinska oblast z Zoranom Jankovićem in Janezom Koželjem na čelu temu namreč ne nasprotuje. Po Ljubljani bodo raje postavljali predrage umetne žepne parke iz palet in z drevesi v sodih.
