Tiskane izdaje
Vselej iskrivi in hudomušni Brane Oblak je večkrat povedal, da za zmage in uspešne rezultate v nogometu potrebuješ srečo in odličnega vratarja. On tega ni imel v vlogi slovenskega selektorja, Srečko Katanec je imel v svojem prvem mandatu srečo, v drugem ima pa kar dva odlična vratarja, sreče pa še ne.
Brane nima z Janom nič, ni oče ali stric ali kaj drugega. Še se najdejo nekateri, ki me sprašujejo, ali sta Brane in Jan v sorodu. Tudi v nogometu sta veliki nasprotji. Brane, ki bo 27. maja dopolnil 67 let, je bil izjemen zvezni igralec, svojčas najsodobnejši na svetu, in njegov slog je moderen še v tretjem tisočletju, Jan je 7. januarja vstopil v »drugo« polnoletnost. Star je komaj 21 let in pred njim je še lepa, zelo lepa športna pot. Združuje ju le nekaj tednov skupnega delovanja pri Olimpiji.
Najslavnejši portugalski klub Benfica nima samo sreče, ima tudi Jana Oblaka. Ta čas naš najuspešnejši nogometni legionar je v četrtek zasijal tudi v Torinu v Italiji. Tam, kjer ima njegov starejši kolega in reprezentančna številka 1 Samir Handanović status najboljšega vratarja. Svojo nalogo je brez napak opravil le dan po tem, ko je v Londonu navduševal leto dni starejši Belgijec Thibaut Courtois. Jan in Thibaut bi lahko v prihodnjih letih uprizarjala vratarsko različico dvobojev Messi vs. Ronaldo. Mejnike že postavljata. Oblak je bil za Juventusove strelce, ki so v seriji A v tej sezoni zabili 75 golov, nerešljiva uganka in eden od najzaslužnejših za uvrstitev slovitega lizbonskega kluba v finale evropske lige.
Ob Zlatku Zahoviću, ki je svojo kariero sklenil prav pri Benfici, in Srečku Katancu bo Jan edini slovenski nogometaš z nastopom v finalu enega od evropskih pokalov. Upam si trditi, da bo 18. maja v Torinu proti Sevilli, ki je na poti do finala konec februarja le za en gol izločila Maribor, stal v vratih in ne bo sedel na rezervni klopi.
Janu tako rekoč mora uspeti v najzahtevnejši konkurenci. Usojeno mu je in drugače ne more biti. On je seveda Oblak, kot najboljši slovenski nogometaš, brani pri klubu in v državi, kjer je izjemen pečat pustil najboljši strelec slovenske reprezentance Zahović, njegov selektor Katanec pa je igralec, ki je zmagal v eni od različic evropske lige – pokalu pokalnih zmagovalcev. Prvič, ko je v slovenskih vratih nadomeščal Handanovića, je zablestel. In še, edini slovenski nogometaš z naslovom evropskega klubskega prvaka je vratar – Marko Simeunović.
Ob Juventusovih navijačih so le še Olimpijini tisti, ki bi lahko prekleli Jana Oblaka. On je glavni krivec, da se je Rastoder ogrel za Olimpijo. Škofjeločan je njemu (ali pa klubu) leta 2011 navrgel prvi milijon, natančno 1,3 milijona evrov. Poslovnež je zavohal nogometni biznis. A žal ga (še) ne razume. Prvi zaslužek je že debelo pokuril, drugega bo težko dočakal. Kot kaže, bo prej vzniknila tretja Olimpija, brez njega.
