Tiskane izdaje
Češka je minuli teden, tik po Trumpovem govoru, izjavila, da priznava Jeruzalem za legitimno prestolnico judovske države, in sicer »v okviru meja demarkacijske linije iz leta 1967«, tako imenovane zelene črte, razmejitve med Izraelom in Zahodnim bregom. Zunanje ministrstvo v Pragi je povedalo, da bo v primernem trenutku razmislilo o preselitvi češkega veleposlaništva iz Tel Aviva v Zahodni Jeruzalem in tudi o odprtju ambasade za Palestino v Vzhodnem Jeruzalemu. Oziroma z besedami predsednika Miloša Zemana, prej ali slej bomo z veseljem sledili odločitvi Združenih držav.
Vodja diplomacije Lubomír Zaorálek je Mogherinijevi zagotovil, da izjava ministrstva »nikakor ni bila akt podpore odločitvi ameriške administracije«, ker »češka stališča ostajajo čvrsto umeščena v evropska«. Hkrati s Češko je tudi Madžarska blokirala načrtovani ostrejši besednjak osemindvajseterice o Jeruzalemu, zaradi nasprotovanja vlade v Budimpešti je izjava visoke predstavnice EU zvodenela.
Pravkar je bil v Bruslju predsednik izraelske vlade, srečal se je z zunanjimi ministri Unije. To je bil prvi obisk institucij EU v 22 letih, odnosi so ledeni. Dvojica Netanjahu–Mogherini se je vljudno pozdravila in to je bilo vse. Izraelsko-palestinsko vprašanje je samo eno od mnogih, ki razdvaja, ameriška odločitev o Jeruzalemu je oživila stara nesoglasja med evropskimi vladami, ki imajo različne simpatije do Izraelcev in Palestincev. In na mizi so še jedrski sporazum o Iranu, odnos do Saudske Arabije, protiterorizem. Izrael želi, da stara celina zaostri pritisk na Iran zaradi vpletenosti v Sirijo in drugih konfliktov v regiji, a EU je veliko do jedrskega sporazuma z Iranom, ki so se mu ZDA odrekle. Mogherinijeva je ponovila: Evropa podpira rešitev dveh držav in poziva k »mednarodnemu konsenzu«, od katerega se je Trump oddaljil.
Francija, Italija, Švedska in Britanija so bile med osmerico članic varnostnega sveta Združenih narodov, ki so pozvale k zasedanju v New Yorku minuli petek. Združene države so se v posredniški vlogi pri pogajanjih nekoliko osamile, je rekel Jean-Yves Le Drian, prvi diplomat Francije, ki poskuša prevzeti politično vodenje Evrope v bližnjevzhodnih pogajanjih. EU je največja donatorka v Palestini in največja trgovinska partnerica Izraela, njen politični vpliv pa je šibek. Na Bližnjem vzhodu stežka lovi ravnotežje s politiko, drugačno od ameriške. In vendar ima prav vse onstran Sredozemlja neposreden vpliv nanjo. Vitalno mora biti zainteresirana za rešitev palestinskega vprašanja, brez tega ni rešitve za soseščino Evrope.
