Poletje med platnicami

Glejte no, kakšno lepo naključje, na tej polici je pa res veliko poletja. In kaj je to, spet modre platnice?
Fotografija: FOTO Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
FOTO Jože Suhadolnik

Poletje želimo preživeti čim bolj udobno, smo si rekli, to pa bo laže, če kar na začetku, preden bo prevroče, malo pospravimo po hiši. Treba je bilo pobrisati prah s knjig, kolikor je to sploh mogoče, in ni šlo drugače, kakor da smo jih nazadnje zložili na tla. To gospodinjsko opravilo je zelo zamudno, zato ga je najbolje odložiti do dopusta, ker kmalu začneš listati po berilu, za katero si skoraj že pozabil, da je doma.
Glejte no, kakšno lepo naključje, na tej polici je pa res veliko poletja. Na levi je nekoliko poševno, kakor je red med knjigami, stala broširana izdaja romana Plesala je eno poletje – mehke rumene platnice s črno-belimi fotografijami iz filma. Po romanu Šveda Pera Olofa Ekströma je namreč režiser Arne Mattsson v 50. letih posnel film, ob katerem so še dolgo potem jokale romantične duše, za katere so žalostne zgodbe prehudo breme – veliko ljubezen dveh mladih ljudi ubije nesreča z motorjem. Da, z velikega platna in iz knjige se še dobro spomnimo mestnega fanta Gorana in podeželskega dekleta Kerstin, ki je v njuni sreči plesalo eno samo podjetje, ter vseh, ki so jima stali na poti.
Te modre knjižice pa so trilogija Morja široka cesta, napisal jo je Nizozemec Jan de Hartog, po Stelli so posneli film s Sophio Loren. V knjižni trojki sta še Mary in Thalassa. Od domačih avtorjev smo bili navajeni drugačnih zgodb o drugi svetovni vojni, Hartog pa je v tej trilogiji s črnim humorjem pisal o mornarjih na bojnih ladjah in vlačilcih, o tanki niti med življenjem in smrtjo na razburkanih valovih ter o čustvih, ki tudi v najhujših bitkah niso utonila. Vojaki v bolnišnici so se zelo zabavali, ko je nova medicinska sestra tovarišu potisnila toplomer v usta, ker so dobro vedeli, da so vse druge vročino merile nekje drugje ... Hartoga damo na stran za dopust, treba ga bo spet prebrati.
Poglejmo, ali je med knjigami še kaj poletnega, počitniškega. No, to pa je lepo, še jih imamo, nekaj drobnih knjižic iz zbirke Marinka – kar velik format, spet mehke platnice –, o prigodah mestne deklice Marinke, njenega bratca in staršev, veliko ilustracij, ki so bile za podeželskega otroka pred petdesetimi leti čudežno lepe, posebno Marinka s temnimi dolgimi lasmi, spetimi v konjski rep, ki je bila vedno, tudi na taborjenju, obuta v bele nogavičke. Na sprednji platnici je napis Jugoreklam Ljubljana. Knjižice o mali Francozinji Martine, ki je za slovenske otroke postala Marinka, sta od leta 1954 v francoščini ustvarjala Belgijca, pisatelj Gilbert Delahaye in ilustrator Marcel Marlier. Lepo je brati otroške knjige. O, glejte ga, to pa je duhoviti Skavt Peter, kakor naročen za počit­nice. Čeprav je Fran Milčinski živel in pisal v drugih časih, iz pripovedi veje poletno dopustniško ozračje, da se nam zdi, kakor da v sobo priplava vonj po smrekovih gozdovih. Tisto leto je bil Peter na taborjenju v Bohinju, kakor je pripovedoval njegov oče, in še danes se lahko zgledujemo po njem, če se sami ne bi domislili, kako je mogoče uporabiti dopust in počitnice: »Letos smo taborili v Bohinju« (namreč naša četa); »letos nas je pralo« (namreč našo četo); »letos smo bili na Črni prsti« (namreč naša četa).«
In kaj je to, spet modre platnice? Seveda, to je vodnik po jadranski obali. Ali je mogoče, izšel je pred več kot štiridesetimi leti, boljšega danes ne bi našli! Popisani so vsi kraji ob obali in na otokih, kamor so popot­niki v tistih časih hodili na morje, zelo oblegana mesta in tudi zelo samotni zaselki, za katere je vedelo le malo ljudi. Ta kar zajetni podolgovati vodnik na finem, tankem papirju, s črno-belimi fotografijami in tudi z majhnimi zemljevidi, tako da je bilo zlahka mogoče priti na cilj, je bil vedno v dopustniški prtljagi. Večkrat smo pogledali vanj, kje se je na poti do cilja še vredno ustaviti. Še danes, v dobi interneta, je knjižico vredno vzeti s sabo na pot, na jug. Sediš ob kavi, popolnoma neodvisen od sodobne tehnologije, obračaš strani in si nazadnje morda premisliš, proti kateri morja široki cesti se boš odpravil.
Danes poskušajo mnogi starši svojim otrokom, in to ne le najmanjšim, na vse načine zapolniti dva meseca, ko ne hodijo v šolo. Morje in kak­šen izlet nista več dovolj. Za kakšen dan je prav prijetno, če pobrišemo prah – in pod njim najdemo poletje med platnicami.