Russi razmišljal o Gisinovi

Tina Maze je osvojila zlato v smuku, ki je bil v minulih desetletjih domena Avstrijk, Švicark in Nemk.

Objavljeno
13. februar 2014 11.52
ZOI
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport
V zlato obarvani evforiji, v kateri so čustva premagala razum, smo prezrli smučarsko najbolj pomembno dejstvo: Tina Maze je osvojila zlato olimpijsko kolajno v smuku, ki je bil v minulih desetletjih domena Avstrijk in Švicark (osvojile so po pet zlatih kolajn) ter Nemk (štiri). Mazejeva se je pridružila Kanadčanki Kerrin Lee-Gartner, Francozinji Carole Montillet in Američanki Lindsey Vonn, ki so edine v minulih sedmih desetletjih prekinile prevlado treh velikih. Ne vem, če si predstavaljate, kaj ta Tinina zmaga pomeni v športu. To je tako, kot bi Slovenka zmagala v Wimbledonu ali pa na odprtem prvenstvu ZDA v golfu.

Smuk je formula 1 smučanja, disciplina, za katero je najbolj znan in za mnoge tudi najboljši smukač vseh časov Franz Klammer dejal, da je v njej ves čar smučanja – moč, znanje, predrznost, spretnost in predvsem pamet. In prav te vrline ima nova prvakinja Mazejeva. Pri njej bi lahko rekli, da je bolj previdna kot pa predrzna. Rada ima hitrost, a ni nora, kar je sicer ena od značajskih lastnosti smukačic. Klammer je bil v Sočiju navdušen nad slovensko šampionko. Prav tako tudi njegova rojakinja Annemarie Moser-Pröll, ki jo je smučanje Mazejeve še posebej prevzelo, saj jo je spomnilo na njene mlade dni. »Fantastično, neverjetno,« sta v en glas dejala olimpijska prvaka iz Innsbrucka 1976 (Klammer) in Lake Placida 1980 (Moser-Pröllova), ko sem ju povprašal, kaj menita o zlati kolajni Mazejeve.

Tudi švicarski šampion Bernhard Russi, sicer olimpijski prvak iz Sapora 1972 in arhitekt olimpijskih prog, je bil impresioniran nad smučanjem Mazejeve. Še posebej nad njenim občutkom za teren. »Nikoli ne pripravljam proge za določene vrste smučark. Vedno jo prilagajam terenu in iščem najboljše rešitve, prepustim se terenu kot reka pokrajini,« je Russi v ciljni areni užival v smučarski predstavi, ki je tekla tako gladko, kot je želel speljati progo po gori Roza Hutor. Razkril pa je, da je pred petimi leti, ko je olimpijski smuk dokončal, razmišljal, katera smučarka bi lahko zmagala, in najprej pomisli na Dominique Gisin. O Tini takrat ni razmišljal, saj je bil smuk pri Mazejevi v povoju. Če bi lani, bi bilo zagotovo drugače.

Za igre v Sočiju se je pripravljal osem let, od tega je pol leta raziskoval teren, ki se ga je, kot je dejal, lotil kot umetnik, slikar ali bolje rečeno kipar. Zanimiv je bil tudi Russijev opis smučanja v zadnjih tridesetih sekundah, ko smučarke začutijo pravo svobodo smuka. Govoril je podobno kot pred leti teniški igralec Novak Đoković, ko je presenetil z izjavo, da je smučanje zanj šport številka 1. »Ko se spustiš po snežni strmini, začutiš popolno svobodo ...« To svobodo je v zlati predstavi začutila tudi Mazejeva. Pravzaprav je vsak dan govorila o svobodi gibanja in uživanju.